Jedro

Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma (na red. št. 10 in 11 v spisu, izdanima istega dne) zavrglo tožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog z dne 10. 3. 2022, s katerim je bil pozvan k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 6.525 EUR.

2. Tožnik obe odločitvi izpodbija s pritožbo. V pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo takse navaja, da je v predlogu izrecno navedel, da nima soglasja niti podpisa družinskih članov. Za namen odločanja o obročnem plačilu je izrecno dovolil, da sodišče samo pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc. Sodišče je predlog zavrglo kot nepopoln, ne da bi vpogledalo v evidence. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da mu odobri plačilo dolžne sodne takse v 22. obrokih, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog tožnik navaja, da je zaprosil za obročno plačilo takse, saj glede na svoje dohodke ne zmore enkratnega plačila. Predlaga, da se sklep in plačilni nalog razveljavita ter izda nov plačilni nalog, na podlagi katerega mu bo omogočeno obročno plačilo takse.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Odločitev o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje temelji na ugotovitvi, da tožnik predloga ni dopolnil v skladu s sklepoma z dne 11. 4. 2022 in 13. 5. 2022. Prvi sklep vsebuje natančna navodila, katere podatke in izjave mora tožnik posredovati sodišču v roku 10 dni (sklep povzema vsebino drugega odstavka 12. člena ZST-11). Tožnik je predlog le delno dopolnil (navedel je podatke in izjave zase, glede družinskih članov pa je navedel, da nima njihovega soglasja za posredovanje zahtevanih podatkov, in da posledično ne more predložiti njihovih podpisov), zato ga je sodišče prve stopnje z drugim sklepom pozvalo, naj v roku 10 dni predlog dopolni z navedbo podatkov (o osebnem imenu, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, davčni številki, enotni matični številki občana in državljanstvu) za svoje družinske člane. V dopolnitvi predloga z dne 9. 6. 2022 je tožnik ponovil, da nima soglasja družinskih članov za podajo njihovih zasebnih podatkov in da lahko sodišče potrebne podatke pridobi samo. V obeh pozivih za dopolnitev predloga za obročno plačilo takse je bil tožnik opozorjen na posledico (zavrženje), če vloge ne bo ustrezno dopolnil. 5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi lahko sodišče prve stopnje za potrebe vsebinskega odločanja o predlogu samo opravilo potrebne poizvedbe o materialnem položaju tožnika in njegovih družinskih članov. Predlog za obročno plačilo takse mora vsebovati podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12. a člen ZST-12), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke,3 kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost4), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Tožnik, ki ne v predlogu ne v njegovih dopolnitvah ni navedel, da bi bil samska oseba, sodišču prve stopnje ni posredoval zahtevanih podatkov in izjav glede svojih družinskih članov, zato je bila pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za obročno plačilo takse kljub dvema pozivoma k dopolnitvi ostal nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-15). Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP6 v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Glede na podane dejanske ugotovitve je izpodbijana odločitev o zavrženju tožnikovega predloga za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje pravilna.

6. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi tožnikovega ugovora zoper plačilni nalog. Pritožnik ne navaja, da bi bila taksa napačno odmerjena (kot je trdil v okviru ugovornega postopka), temveč se sklicuje na predlog za obročno plačilo takse (torej smiselno na ugovorni razlog, da taksna obveznost zanj še ni nastala; prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Ker tožnik zaradi zavrženja predloga ni upravičen do obročnega plačila dolžne sodne takse, je zavezanec za njeno plačilo na podlagi že izdanega plačilnega naloga. V izpodbijanem sklepu je bil tožnik pravilno opozorjen, da začne rok za plačilo takse v višini 6.525 EUR po že izdanem plačilnem nalogu teči naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim bo odločeno o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

7. Ker sta izpodbijana sklepa pravilna in nista obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in tretjim odstavkom prvega člena ZST-1).

1 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami. Po drugem odstavku 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vsebovati naslednje podatke in izjave: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi; - podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje iz prejšnje alineje, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. 2 Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, pridobi sodišče po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb. 3 Po prvem odstavku 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami) se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe: - zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; - otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. 4 Skladno s prvim odstavkom 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004, s spremembami in dopolnitvami) se osebni podatki (mednje sodijo tudi podatki, ki so davčna tajnost) lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon _ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika._ 5 Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu. 6 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.