Jedro

Podatki iz uradnih evidenc vzpostavljajo zgolj eno od podlag, ki organu omogoča, da odloči v upravni zadevi. Stranka pa lahko dokazuje nasprotna dejstva, ki jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov. Tega nista izvedla ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ, s čimer sta zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki ju tožnica smiselno uveljavlja s tožbenimi navedbami, da je organ v upravnem postopku ni niti poskusil kontaktirati glede dodatnih pojasnil, ob okoliščini, da je iz priloženih dokazil razvidno, da izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 11064-37784/2020-3 z dne 25. 11. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrnil tožničino vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo (1. točka izreka) ter sklenil, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je sklep takse prost (3. točka izreka).

2. Vlogo je zavrnil, ker je ugotovil, da tožnica na dan vložitve vloge, tj. 27. 10. 2020, ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od oddaje vloge ter da na dan vložitve vloge ni izpolnjevala obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil ter odločil, da v tem postopku stroški niso nastali. V obrazložitvi odločbe je dodal, da je organ podatke, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev, pridobil iz uradnih evidenc, zaradi česar tudi ne more biti dvoma o njihovi verodostojnosti.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je imela na dan oddaje vloge, tj. 27. 10. 2021, davčne obveznosti poravnane. V nasprotnem primeru ji v tistem času ne bi bil izplačan niti temeljni dohodek. Je pa bil 13. 11. 2020 na njeni davčni kartici opravljen popravek zapiranja, na kar sama ni imela vpliva, zaradi česar se je dejansko stanje na dan 27. 10. 2020 za nazaj spremenilo. V zvezi z nepredloženimi obračuni davčnih odtegljajev za mesec avgust dodaja, da je eni od zaposlenih pravica do starševskega dopusta potekla 2. 8. 2020, ko sta bila prosta dneva, zaradi česar Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvidenega obrazca verjetno ni oddalo, čeprav bi ga moralo. Potrdili o plačanih davkih in predložitvi REK obrazcev sicer niti nista zahtevani po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Nazadnje še navaja, da je organ – kljub vloženi pritožbi in predložitvi dokazil, ki izkazujejo nasprotno – ni poskusil kontaktirati glede dodatnih pojasnil. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 21. 10. 2021 sprejelo sklep I U 632/2021-7, da o zadevi odloča po sodnici posameznici iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1. Ugotovilo je namreč, da gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje, saj je v zadevi sporno (le) vprašanje, ali je tožnica izpolnjevala pogoj iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP, tj. ali je imela na dan vložitve vloge plačane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, ter vprašanje, ali je v postopku prišlo do kršitev pravil upravnega postopka.

7. Ob tem sodišče izpostavlja, da tožnica, ki se je edina od strank v tem upravnem sporu udeležila naroka za glavno obravnavo 23. 11. 2021, na izrecno vprašanje sodnice ni podala ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi; slednjega sodišče ni prejelo niti s strani toženke.

**Glede datuma odločitve sodišča**

8. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnici vročen 1. 12. 2021. To pomeni, da je, ob upoštevanju 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa2, sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 7. 12. 2021. **Dokazni sklep**

9. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine, ki jih je v sodni spis predložila tožnica, in sicer drugostopenjsko odločbo št. 11008-199/2021-4 z dne 16. 3. 2021 (A1), knjigovodsko kartico davčnega zavezanca na dan 26. 10. 2020 s prilogo (A2), potrdilo Centra za socialno delo Gorenjska o priznanju pravice do starševskega dopusta z dne 10. 10. 2019 (A3), izjavo o izpolnjevanju pogojev zaradi uveljavljanja mesečnega temeljnega dohodka (A4), kartico COVID upravičenj zavezanca (A5) in izpisek prometa in stanja na osebnem računu tožnice, odprtem pri Abanki (A6) ter v vse listine v upravnem spisu zadeve.

**K I. točki izreka**

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet tega upravnega spora je odločitev organa, s katero je zavrnil tožničino vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Subvencioniranje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je bil eden od ukrepov, ki ga je država sprejela za blažitev posledic epidemije virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) v gospodarstvu, vključen pa je bil v t.i. peti protikoronski zakon (ZZUOOP).

12. Tožnica je predmetno vlogo vložila na podlagi prvega odstavka 74. člena ZZUOOP, v skladu s katerim delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Po prvi alineji drugega odstavka navedenega člena pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge, pri čemer se šteje, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

13. Neizpolnjevanje navedenega pogoja je bil razlog, zaradi katerega je organ tožničino vlogo zavrnil. Glede na tožbene navedbe, da je imela tožnica na dan vložitve vloge, tj. 27. 10. 20203, poravnane vse davčne obveznosti, je med strankama sporno, ali je tožnica na dan vložitve predmetne vloge izpolnjevala pogoj iz citirane prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP.

14. Trditev, da je imela na dan vložitve sporne vloge poravnane vse zapadle davčne obveznosti, tožnica podkrepi z navedbo, da ji je bil v tistem času (tudi meseca oktobra 2020) izplačan mesečni temeljni dohodek, ki ji v nasprotnem primeru, tj. ob neplačilu zapadlih davčnih obveznostih, ne bi mogel biti izplačan. Sporno ugotovitev organa pripisuje okoliščini, da je bil 13. 11. 2020 na njeni davčni kartici opravljen popravek zapiranja (na kar sama ni imela vpliva), zaradi česar se je dejansko stanje na dan vložitve sporne vloge za nazaj spremenilo. Za mesec avgust 2020 pa je predložila tudi vse 0bračune davčnih odtegljajev (REK-1 obrazec), ki jih je morala. Eni od zaposlenih je pravica do starševskega dopusta sicer potekla 2. 8. 2020, ko sta bila prosta dneva, vendar bi moralo predviden obrazec zanjo oddati Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

15. Na drugi strani je prvostopenjski organ do svojega zaključka prišel z vpogledom v podatke Finančne uprave RS, pri čemer je listino, iz katere bi izhajali takšni podatki, določno v svoji odločbi opredeli šele drugostopenjski organ.

16. Sodišče ugotavlja, da iz uradnega zaznamka o vpogledu v uradne evidence drugih upravljavcev zbirk podatkov št. 11064-37784/2020-2, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve, res izhaja, da po podatkih Finančne uprave RS tožnica ni imela poravnanih vseh obveznosti (niti ni ustrezno predložila vseh REK obrazcev). Vendar tej ugotovitvi na drugi strani nasprotuje s strani tožnice zatrjevano dejstvo, da je v relevantnem času (v mesecih od oktobra do decembra 2020) prejemala mesečni temeljni dohodek, ki ga je dokazno podkrepila s predložitvijo listine, in sicer kartice COVID upravičenj (A5), iz katere izhaja, da ji je bil v mesecih od oktobra do decembra 2020 dejansko izplačan mesečni temeljni dohodek. Tožnica pa ima tudi prav, da je navedeno dejstvo relevantno, saj v skladu s petim odstavkom 88. člena ZZUOOP do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz drugega odstavka tega člena ne bi mogla biti upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena, če na dan vložitve vloge za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ne bi imela plačanih zapadlih obveznih dajatev in izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ. Pomemben pa je tudi izpis tožničine knjigovodske kartice (A2), iz katerega izhaja, da je imela na dan pred vložitvijo sporne vloge, tj. 26. 10. 2020, poravnane vse davčne obveznosti. V zvezi z nepredloženim obračunom davčnih odtegljajev za mesec avgust 2020 je tožnica navedla, da je bila obveznost njegove predložitve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj je bila dotična zaposlena takrat še na starševskem dopustu, kar je podkrepila s potrdilom CSD Gorenjske z dne 10. 10. 2019 (A3).

17. Ker prvostopenjski organ ni izvedel posebnega ugotovitvenega postopka in torej tožnici ni dal možnosti, da bi se izjavila o njegovih ugotovitvah, pomembnih za odločbo, tožnica teh navedb in dokazov niti ni mogla navesti in predložiti v prvostopenjskem postopku. Jih je pa v pritožbi, vendar se drugostopenjski organ do njih sploh ni opredelil, ampak je brez dokazne ocene s strani tožnice predloženih dokazov sprejel stališče, da o verodostojnosti pridobljenih podatkov ne more biti dvoma, saj so bili pridobljeni iz uradnih evidenc.

18. Takšno stališče drugostopenjskega organa pa je po presoji sodišča napačno, saj so (lahko) tudi ti predmet preizkusa. Podatki iz uradnih evidenc namreč vzpostavljajo zgolj eno od podlag, ki organu omogoča, da odloči v upravni zadevi. Stranka pa lahko dokazuje nasprotna dejstva, ki jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov4. 19. Tega – kot že povedano – nista izvedla ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ, s čimer sta zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP5, ki ju tožnica smiselno uveljavlja s tožbenimi navedbami, da je organ v upravnem postopku ni niti poskusil kontaktirati glede dodatnih pojasnil, ob okoliščini, da je iz priloženih dokazil razvidno, da izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP. Strankini pravici do izjave (9. člen ZUP) namreč ne pritiče le možnost sodelovanja v postopku pro forma, tj. da se ima pravico udeleževati ugotovitvenega postopka in v ta namen navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost ugotovitev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Za uresničitev pravice do izjave je pomembno tudi, da je s strani organa slišana, kar pomeni, da organ bodisi upošteva ter sprejme navedbe stranke bodisi jih zavrne z vsebinsko in individualizirano argumentacijo6. Slednjega ne vsebujeta ne obrazložitev prvostopenjskega ne drugostopenjskega organa, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

20. Na tem mestu pa sodišče še pripominja, da v naknadno pridobljen elektronski dopis FU Kranj št. DT 0211-19530/2021-2 z dne 15. 3. 2021, ki naj bi po navedbah drugostopenjskega organa potrjeval sprejete zaključke, ni moglo niti vpogledati, saj se – v nasprotju s trditvami drugostopenjskega organa v pritožbeni odločbi – ne nahaja v upravnem spisu zadeve.

21. Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 upoštevati stališča, ki jih je sodišče podalo glede kršitev pravil postopka. V ponovljenem postopku bo moral tožnici omogočiti pravico do izjave, pri čemer pa ne bo smel upoštevati zgolj podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, ampak se bo moral v skladu z načelom proste presoje dokazov in načelom materialne resnice opredeliti tudi do vseh navedb in dokazov, ki jih je podala tožnica ter s tem v zvezi upoštevati tudi mnenje sodišča. Svojo odločitev bo moral tudi ustrezno obrazložiti na način, da bo sprejeti sklep moč preizkusiti.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Navedeni datum vložitve predmetne vloge med strankama postopka, upoštevaje obrazložitev izpodbijanega sklepa in tožbene navedbe, ni sporen. 4 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020. 5 Po 3. točki citirane določbe se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe; po 7. točki citirane določbe pa, če se odločbe ne da preizkusiti. 6 Glej J. Čebulj in ostali, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Javno podjetje Uradni list RS, d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2020, str.128.