Jedro

Ozka interpretacija odvetnikovih ravnanj, kot jo ponudi pritožba, ni na mestu, saj je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno presoditi celotno postopanje odvetnika in sodišča. To pa pokaže, da je sodišče prve stopnje odvetniku upravičeno izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR.

Sodišče ni dolžno namesto zagovornika pregledovati spis in presoditi, katere listine so merodajne za pripravo obrambe. Takšna nerazumna zahteva bi lahko bila nenazadnje v nasprotju z načelom tristranega razmerja med sodiščem in dvema enakopravnima strankama kot glavnimi procesnimi subjekti, pri čemer gre vsakemu od njih posamezna od temeljnih procesnih funkcij (upravičenemu tožilcu kazenski pregon, obdolžencu in njegovemu zagovorniku obramba, sodišču pa sojenje). Narava kazenskega postopka kot spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem predpostavlja ločenost funkcije obrambe od funkcije sojenja.

Glede na navedeno, upoštevaje zlasti, da je zagovornik sam določil datum izvedbe predobravnavnega naroka in še to 19 dni prej ter da je bil predobravnavni narok pred tem na prošnjo zagovornika enkrat že preložen, pritožbeno sodišče zaključuje, da je imel zagovornik dovolj časa za pripravo obrambe, zaradi česar je dne 24. 11. 2021 neopravičeno izostal s predobravnavnega naroka.

Izrek

I. Pritožba odvetnika B. B. se zavrne kot neutemeljena.

II. Odvetnik B. B. je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom IV K 25864/2016 z dne 7. 1. 2022 zagovornika obdolženega A. A., odvetnika B. B., na podlagi tretjega odstavka 285.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZKP kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, ki jo je odvetnik dolžan plačati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga. Če denarne kazni ne bo mogoče prisilno izterjati, jo bo sodišče na podlagi 130. člena ZKP izvršilo tako, da bo za vsakih 42,00 EUR določilo en dan zapora, vendar ne več kot deset dni zapora.

2. Zoper sklep se je pritožil odvetnik B. B. brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je disciplinsko kaznovalo zagovornika, svojo odločitev pa je tehtno in argumentirano pojasnilo. Z razlogi izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče v celoti soglaša in jih kot pravilne povzema.

5. Utemeljene zaključke sodišča prve stopnje, da je bil odvetnik kot zagovornik obdolženega A. A. pravilno vabljen na predobravnavni narok, razpisan za dne 24. 11. 2021, katerega se ni udeležil, svojega izostanka pa tudi ni (ustrezno) opravičil, zagovornik neuspešno izpodbija z navedbami, da se predobravnavnega naroka ni udeležil, ker ni pravočasno prejel kopij predmetnega kazenskega spisa. Ozka interpretacija odvetnikovih ravnanj, kot jo ponudi pritožba, ni na mestu, saj je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno presoditi celotno postopanje odvetnika in sodišča. To pa pokaže, da je sodišče prve stopnje odvetniku upravičeno izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR. V skladu z določbo tretjega odstavka 285.b člena ZKP namreč lahko predsednik senata kaznuje z denarno kaznijo, določeno v 78. členu ZKP, zagovornika, ki ne pride na predobravnavni narok.

6. Res je sicer, da je odvetniški kandidat C. C., ki je zaposlen pri pritožniku, kopije spisa prevzel šele dve uri pred predobravnavnim narokom, vendar ne po krivdi sodišča prve stopnje. Sodišče namreč ni dolžno namesto zagovornika pregledovati spis in presoditi, katere listine so merodajne za pripravo obrambe. Takšna nerazumna zahteva bi lahko bila nenazadnje v nasprotju z načelom tristranega razmerja med sodiščem in dvema enakopravnima strankama (prvi odstavek 16. člena ZKP in deveta alineja 144. člena ZKP) kot glavnimi procesnimi subjekti, pri čemer gre vsakemu od njih posamezna od temeljnih procesnih funkcij (upravičenemu tožilcu kazenski pregon, obdolžencu in njegovemu zagovorniku obramba, sodišču pa sojenje). Narava kazenskega postopka kot spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem predpostavlja ločenost funkcije obrambe od funkcije sojenja,1 zaradi česar pritožnik neutemeljeno navaja, da zaradi ravnanj sodišča ni pravočasno dobil kopij spisa. Na obdolžencu oziroma zagovorniku je namreč, da pravočasno poskrbi za pripravo obrambe, česar pa pritožnik, kljub dovolj dolgemu časovnemu obdobju, ki mu ga je dalo na razpolago sodišče prve stopnje, ni storil. 7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno izpostavilo pravno relevantna dejstva. Obdolženec je namreč že dne 13. 10. 2021 za zastopanje v predmetni zadevi pooblastil Odvetniško družbo B. B., ki je na elektronski naslov sodišča prve stopnje dne 19. 10. 2021 poslala elektronsko kopijo pooblastila (ti. sken). V isti elektronski pošti je pritožnik prosil za „scan celotnega spisa“. Sodišče mu je dne 25. 10. 2021 po elektronski pošti odgovorilo, da lahko v spis vpogleda dne 27. 10. 2021 med 9.00 in 10.00 uro v sobi št. 301 Okrožnega sodišča v Mariboru, česar pa odvetnik ni storil, niti sodišču ni sporočil, da ga ne bo. Zagovornik je nato dne 4. 11. 2021 ponovno poslal elektronsko pošto, v kateri je prosil za preložitev predobravnavnega naroka, razpisanega za dne 5. 11. 2021. Navedel je, da so zaradi prenavljanja poslovnih prostorov v prejšnjem tednu selili celotno pisarno in da so pri pregledu elektronske pošte v vsiljeni pošti zasledili, da jim je bilo posredovano elektronsko sporočilo z vabilom na narok dne 5. 11. 2021, prav tako so v poštnem nabiralniku našli listek za dvig pošte. Za preložitev naroka dne 5. 11. 2021 je prosil, ker se v tako kratkem času ne more pripraviti na zastopanje, prav tako je prosil, da se ga pri uskladitvi novega datuma telefonsko kontaktira na številko, ki jo je navedel. Takšni prošnji je sodišče prve stopnje ugodilo ter zaradi priprave obrambe predobravnavni narok, razpisan za dne 5. 11. 2021, preklicalo in ga v sodelovanju z zagovornikom preložilo na dne 24. 11. 2021. Kot to izhaja iz uradnega zaznamka zapisnikarice (list. št. 365), je zagovornik v telefonskem pogovoru dne 5. 11. 2021 povedal, da je dne 9. 11. 2021 in 16. 11. 2021 že zaseden ter vprašal, če je možno narok razpisati na dne 24. 11. 2021. Navedeno pomeni, da je zagovornik sam izbral datum predobravnavnega naroka, z njim pa je bil seznanjen 19 dni pred njegovo izvedbo, zaradi česar je imel v skladu s prvim odstavkom 285.a člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 288. člena ZKP dovolj časa za pripravo obrambe. Glede na navedeno so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da je bil rok za pripravo obrambe prekratek, ker je zagovornik vabilo na narok prejel šele 19. 11. 2021. Odvetnik je nato šele čez 10 dni ponovno poslal elektronsko sporočilo, v katerem je prosil za kopijo celotnega spisa, razen vabil in preklicev narokov. Sodišče mu je odgovorilo, da lahko v spis po predhodnem dogovoru vpogleda v času uradnih ur, saj se v spisu nahaja precej listovnih številk, na katerih so prevodi v srbskem jeziku. Zagovornik je nato dne 22. 11. 2021 ponovno po elektronski pošti prosil za kopijo celotnega spisa, brez vabil, preklicev naroka ter vlog, ki so prevedene v srbščino, hkrati pa je sporočil, da bo kopije spisa prevzel 24. 11. 2021 (torej na dan predobravnavnega naroka), zaradi česar je ponovno prosil za preložitev naroka. Sodišče prve stopnje je nato dne 23. 11. 2021 (čeprav tega ni bilo dolžno) pripravilo kopije spisa, ki jih je odvetniški kandidat, zaposlen pri pritožniku, prevzel 24. 11. 2021 ob 11.00 uri. Glede na vse navedeno je več kot očitno, da je imel zagovornik dovolj časa za pripravo na predobravnavni narok.

8. Pritožnik neutemeljeno navaja, da mu kopije spisa niso bile izročene iz razlogov na strani sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagovorniku dalo več možnosti za učinkovito obrambo. Poučilo ga je, da lahko v spis vpogleda v času uradnih ur, prav tako je določilo datum in uro, ko to lahko stori. Te možnosti pritožnik ni izkoristil, niti sodišča ni obvestil, da ga ne bo. Kot že rečeno, je izvajanje obrambe v domeni obdolženca in njegovega zagovornika, ne pa sodišča, zaradi česar ni možno zahtevati od sodišča, da zaradi potreb obrambe pregleda spis in samo določi, katere listine se naj kopirajo. Neuspešne pa so tudi pritožbene navedbe, da je do težav prišlo, ker sodišče naj ne bi razpolagalo z originalnim pooblastilom za zastopanje. Sodišče je namreč, kljub elektronski kopiji pooblastila, zagovornika ves čas enakovredno obravnavalo. Pri tem mu po elektronski pošti ni vročalo zgolj vabil, kot to skuša prikazati pritožnik, pač pa ga je tudi obveščalo, kdaj lahko vpogleda v spis in s tem uresničuje obdolženčevo pravico do obrambe. Zgolj okoliščina, da je odvetniški kandidat, ker še ni bilo originalnega pooblastila v spisu, namesto ob 9.20 uri, kopijo spisa prejel ob 11.00 uri istega dne, in sicer na dan, ko je bil razpisan predobravnavni narok, pa na dejstvo, da zagovornik ni že predhodno aktivneje pristopil k pripravil obrambe, ne vpliva. Razen tega pa okoliščina, da je obramba kopijo posameznih listovnih številk spisa prejela dve uri pred narokom, sama po sebi ne opravičuje zagovornikovega izostanka z naroka, saj bi zagovornik lahko slednje pojasnil predsednici senata na samem naroku.

9. Glede na navedeno, upoštevaje zlasti, da je zagovornik sam določil datum izvedbe predobravnavnega naroka in še to 19 dni prej ter da je bil predobravnavni narok pred tem na prošnjo zagovornika enkrat že preložen, pritožbeno sodišče zaključuje, da je imel zagovornik dovolj časa za pripravo obrambe, zaradi česar je dne 24. 11. 2021 neopravičeno izostal s predobravnavnega naroka. Ker zagovornik pred narokom ni prosil za preložitev naroka iz drugih razlogov, je brez pomena vsako pritožbeno problematiziranje, da se naroka ni udeležil, ker je imel isti dan narok v dveh drugih nujnih zadevah. Zgolj navedba odvetniškega kandidata na kazenskem vpisniku dve uri pred predobravnavnim narokom, in sicer da se naroka ne bo udeležil, ker ima drugo obravnavo, ki je nujna (list. št. 391), pa se ne šteje za prošnjo za preložitev, še manj pa za ustrezno opravičilo.

10. Po obrazloženem, ker torej pritožnik ni navedel nobenih okoliščin, s katerimi bi omajal pravilne zaključke sodišča prve stopnje, sklep pa je bil izdan v še razumnem časovnem obdobju po nastanku razloga za disciplinsko kaznovanje odvetnika, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Ker odvetnik s pritožbo ni uspel, je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, ki je odmerjena v skladu s tarifno številko 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Odločitev temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in prvem odstavku 3. člena ZST-1. 1 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 208/2005 z dne 21. 12. 2006.