Jedro

Že nesporna ugotovitev organa prve stopnje, da tožeča stranka v času izvedbe gradbenega posega ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, po oceni sodišča zadostuje za odreditev inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1. Ker tožena stranka odloča po dejanskem in pravnem stanju ob izdaji prvostopenjske odločbe, tudi morebitno kasneje izdano gradbeno dovoljenje na odločitev v tem postopku ne more vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila drugo in četrto alineo 4. točke izreka odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote A., z dne 18.2.2003, četrto alineo 4. točke izreka navedene odločbe, ki prepoveduje promet z nelegalno gradnjo ali z zemljiščem na katerem stoji, pa nadomestila z novo četrto alineo, ki prepoveduje promet z nelegalno gradnjo ali z njo, v ostalem pa pritožbo zavrnila. Z odločbo prve stopnje je upravni organ v izreku pod točko 1 odločil, da mora tožeča stranka takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo 4. nadstropja stanovanjskega objekta T. trg 6 v B. na zemljišču parc. št. 325 k.o. B., pod točko 2. izreka da mora tožeča stranka v roku 60 dni po prejemu odločbe odstraniti novozgrajeno 4. nadstropje stanovanjskega objekta T. trg 6 v B.u, tlorisne L oblike zunanjih dimenzij 11,60m x 7,90m, etažne višine 2,67m, na zemljišču parc. št. 325 k.o. B. ter vzpostaviti prejšnje stanje, pod točko 3. izreka opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah, pod točko 4. izreka pa odločil, da za nelegalno gradnjo iz 2. točke izreka veljajo prepovedi iz 158. člena zakona o graditvi objektov (ZGO-1). V obrazložitvi tožena stranka navaja, da so prepovedi iz 158. člena zakona o graditvi objektov (ZGO-1) obvezna sestavina odločbe, s katero se uvede inšpekcijski ukrep po 152. do 155. členu navedenega zakona. Ker iz priloženih upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka ni edina lastnica zemljišča, na katerem stoji sporni objekt in izrečene prepovedi omejujejo tudi solastnika zemljišča v izvrševanju njegovih pravic, kar je nezakonito, je tožena stranka v delu odpravila odločbo prvostopnega organa. Glede preostalih pritožbenih navedb pa tožena stranka ugotavlja, da iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da tožeča stranka gradi nadzidek stanovanjske hiše v B., T. trg 6, parc. št. 325 k.o. B. brez gradbenega dovoljenja, kar je v nasprotju z določbo 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), po kateri se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Ker je inšpektor na prvi stopnji nedvomno ugotovil, da tožeča stranka za obravnavano nadzidavo ni pridobila veljavnega gradbenega dovoljenja in temu tudi tožeča stranka ne oporeka, je prvostopni organ pravilno izrekel inšpekcijski ukrep po določbi 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Neutemeljena je tudi navedba, da je prvostopna odločba pomanjkljiva, ker se odstranitev gradnje lahko opravi le z ustrezno upravno odločbo. Da tožeča stranka sporni gradbeni poseg izvaja brez ustreznega gradbenega dovoljenja, ki bi ga morala imeti v skladu z določbami ZGO-1 in to pred gradnjo, je med strankama nesporno. Če pa investitor nelegalno gradi, to je izvaja gradnjo brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče. Z upravno odločbo prve stopnje odrejeni inšpekcijski ukrep temelji na določbi 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), in je pravilen in zakonit, odločba pa je v skladu z določbami 282. člena Zakona o splošnem upravnem postopku izvršljiva, ko se vroči stranki in ko poteče določeni rok za izvršitev naloženega dejanja. Zatrjevana vložitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pa na dejansko in pravno stanje stvari ne vpliva, ker pravno ne učinkuje.

Tožeča stranka vlaga tožbo zoper zavrnilni in zoper spremenjeni del izpodbijane odločbe. Navaja, da je ukrep ustavitve del nesmiseln, saj je sam inšpektor ob ogledu ugotovil, da so dela že končana, končanih del pa ni mogoče ustaviti. Glede naložene odstranitve četrte etaže in vzpostavitve prejšnjega stanja pa navaja, da je prejela gradbeno dovoljenje, ki ji dovoljuje tudi rekonstrukcijo četrte etaže oziroma legalizacijo rekonstrukcije, kot je ta narejena. Odločitev tožene stranke je tako najmanj preuranjena, saj gre za legalizacijo. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, ni prijavil udeležbe v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in v izogib ponavljanju ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 67. člena ZUS), v zvezi z ugovori v tožbi pa še dodaja: Na podlagi določbe 3. alinee 1. odstavka 145. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 - ZGO-1) nadzoruje gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu. Po točki 12.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 izraz nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil. Glede inšpekcijskih ukrepov pa ZGO-1 z določbo 152. člena določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

V obravnavanem primeru ni sporno, da tožeča stranka za gradnjo četrtega nadstropja stanovanjskega objekta T. trg 6 v B. parc. št. 325 k.o. B. v času gradnje ni imela veljavnega gradbenega dovoljenja. Že ta nesporna ugotovitev organa prve stopnje, da tožeča stranka v času izvedbe gradbenega posega ni omela ustreznega upravnega dovoljenja, po oceni sodišča zadostuje za odreditev inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 in zato pavšalne tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Trditev tožeče stranke, da gre za preuranjeno odločitev, saj je v teku postopek legalizacije sporne gradnje, ni relevantna v smislu, da bi bila vprašljiva zakonitost izpodbijanega upravnega akta. V postopku inšpekcijskega ukrepa je pomembna zgolj ugotovitev, ali ima investitor za gradnjo oziroma poseg v prostor ustrezno upravno odločbo ali ne. Ta ugotovitev ima v obravnavanem primeru podlago v upravnih spisih, iz katerih ne izhaja, da bi bilo tožeči stranki izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo spornega dela stanovanjske stavbe na naslovu T. trg 6 v B. niti dovoljenje za njegovo legalizacijo (vsaj ne v času izdaje prvostopenjske odločbe), tega dejstva pa tožeča stranka niti ne izpodbija. Ker tožena stranka odloča po dejanskem in pravnem stanju ob izdaji prvostopenjske odločbe, tudi morebitno kasneje izdano gradbeno dovoljenje na odločitev v tem postopku ne more vplivati. Tudi tožbeni ugovor, da so bila dela že pred izdajo prvostopenjske odločbe ustavljena, je povsem brezpredmeten. Glede na to, da gradnja objekta praviloma pomeni izvajanje več, tudi različnih gradbenih in drugih del, odreditev takojšnje ustavitve gradnje, ki ima podlago v 152. členu ZGO-1, obsega tako takojšno ustavitev (morebitnih) tekočih del kot prepoved nadaljevanja začetih del oziroma novih posegov, skupen namen pa je brez dvoma preprečitev, da bi se izvajanje nelegalnega posega nadaljevalo ne glede na fazo, v kateri se trenutno gradbena izvedba nahaja (razen v primeru nujnih ukrepov glede nevarnih gradenj). Utemeljeno so bile v spornem primeru odrejene tudi prepovedi iz 158. člena ZGO-1, saj so obvezna sestavina vsake odločbe izdane po določbah 152. do 155. člena ZGO-1 (2. odstavek 158. člena ZGO-1).

Ker sodišče nima pomislekov glede odločitve tako tožene stranke kot prvostopenjskega organa in argumentov zanju in iz vseh zgoraj navedenih razlogov ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS).