Jedro

Brezplačne pravne pomoči se ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.

Tožnik v tožbi podrobno pojasnjuje tudi svoje premoženjsko stanje, ki pa je za presojo sodišča v tem upravnem sporu nerelevantno, saj toženka njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, ampak zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja.

Sodišče se tudi ne strinja s (sicer povsem pavšalno) tožbeno navedbo, da je bil tožnik diskriminiran, ker je organ za brezplačno pravno pomoč v drugi zadevi že ugodil prošnji tretje osebe (tujca) za pripravo pravnega mnenja in svetovanja. Tožnikova prošnja je bila zavrnjena izključno iz razloga, ker mu po ZBPP ne pripada brezplačna pravna pomoč v fazi postopka, za katero zakon brezplačne pravne pomoči ne omogoča.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu kot pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 13. 6. 2023. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pripravo mnenja in posvet glede možnosti osebnih stikov med tožnikom in partnerko, ki je v drugem zavodu za prestajanje kazni zapora. Za izvajalca je predlagal A. A., odvetnika v ... Iz vsebine prošnje je toženka ugotovila, da se ta nanaša na zadevo, ki jo na podlagi Zakona za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) ureja Pravilnik o izvrševanju kazni zapora, odločbe po ZIKS-1 pa se izdajajo na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek (v nadaljevanju ZUP). Ker tožnik ne more zahtevati brezplačne pravne pomoči za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih, nesodnih postopkih, je toženka njegovo prošnjo zavrnila.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da se brezplačna pravna pomoč za prvi sestanek in posvet s stranko lahko odobri za vsa sodna in izvensodna pravna področja. Navaja, da je z izpodbijano odločitvijo diskriminiran, saj je organ za brezplačno pravno pomoč v drugi zadevi že ugodil prošnji tretje osebe (tujca) za pripravo pravnega mnenja in svetovanja. Prav tako navaja, da ima pravico do seznanitve s tem, na kakšen način se mu lahko omogočijo stiki z ženo, ali sploh ima pravico do stikov ter v kakšnem obsegu. Poudarja, da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj mu ta ni bila dodeljena. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in v celoti ugodi njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči; podredno naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da se brezplačna pravna pomoč v skladu s 7. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS. Poudarja, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, zato je ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki. Prav tako je po mnenju toženke ni mogoče dodeliti zgolj za pravno svetovanje. Iz navedenih razlogov toženka ni preverjala materialnega položaja tožnika. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**K I. točki izreka**

4. Tožba ni utemeljena.

5. Med strankama je sporno, ali je tožnik, ki prestaja kazen zapora, upravičen do brezplačne pravne pomoči za pripravo mnenja in posvet glede možnosti osebnih stikov med njim in partnerko, ki je v drugem zavodu za prestajanje kazni zapora.

6. Prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Podrobneje v prvem odstavku 7. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7. Kot izhaja iz besedila navedenih zakonskih določb, je namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic.1 Tako je tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014 pravico do brezplačne pravne pomoči opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Brezplačna pravna pomoč je namreč institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri svoji presoji pa je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Navedeno pomeni, da se brezplačne pravne pomoči ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.

8. Za upravni postopek gre, kadar upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP). Na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUP se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

9. Prvi odstavek 73. člena ZIKS-1 določa, da je treba obsojencu omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka 73. ZIKS-1, se v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona izdajajo po določbah ZUP. To pa ob upoštevanju drugega odstavka 2. člena ZUP pomeni, da gre v primeru odločanja o stikih tožnika z njegovo partnerko za odločanje o upravni zadevi v upravnem postopku, in ne za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti brezplačno pravno pomoč na podlagi 7. člena ZBPP.

10. Tožnik v tožbi podrobno pojasnjuje tudi svoje premoženjsko stanje, ki pa je za presojo sodišča v tem upravnem sporu nerelevantno, saj toženka njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, ampak zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja. Ker je ugotovila, da vsebinski pogoj ni podan, finančnega pogoja niti ni ugotavljala, zato so te navedbe za predmetni upravni spor pravno nerelevantne.

11. Sodišče se tudi ne strinja s (sicer povsem pavšalno) tožbeno navedbo, da je bil tožnik diskriminiran, ker je organ za brezplačno pravno pomoč v drugi zadevi že ugodil prošnji tretje osebe (tujca) za pripravo pravnega mnenja in svetovanja. Tožnikova prošnja je bila zavrnjena izključno iz razloga, ker mu po ZBPP ne pripada brezplačna pravna pomoč v fazi postopka, za katero zakon brezplačne pravne pomoči ne omogoča, kot je pojasnjeno zgoraj.

12. Ker je odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in da je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

13. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj pravno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno. Med strankama namreč ni spora o tem, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pripravo mnenja in posvet glede možnosti osebnih stikov med njim in partnerko, ki je v drugem zavodu za prestajanje kazni zapora Sporno je izključno pravno vprašanje, in sicer ali je tožnik v postopku odločanja o ureditvi stikov med njim in partnerko v skladu z ZIKS-1 upravičen do brezplačne pravne pomoči. Kadar pa dejansko stanje med strankama ni sporno, ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka**

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022.