Jedro

Postopek zavarovanja s predhodno odredbo je treba ustaviti tudi v primeru, ko je odločitev, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, razveljavljena, zadeva pa vrnjena v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ali drugemu pristojnemu organu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu drugega dolžnika za prenehanje predhodne odredbe z dne 30. 3. 2015 ugodi, postopek zavarovanja s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Žalcu Z 28/2015 z dne 30. 3. 2015 se zoper drugega dolžnika ustavi in se razveljavijo zoper njega opravljena izvršilna dejanja.

II. Upnik je dolžan drugemu dolžniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.435,00 EUR, v roku 8 dni od vročitve tega sklepa.

III. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog drugega dolžnika za razveljavitev predhodne odredbe. Ugotovilo je, da drugi dolžnik ni izkazal nobenega izmed razlogov za razveljavitev predhodne odredbe po 264. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje drugi dolžnik po pooblaščenki zaradi napačne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da razveljavljena sodba prve stopnje ni pravno relevantni razlog za razveljavitev 30. 3. 2015 izdane predhodne odredbe. Ker je sodba prve stopnje z dne 20. 10. 2014 pod I. in III. točko izreka glede drugega dolžnika razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje, ne obstajajo več predpostavke za izdajo predhodne odredbe, saj ni več odločbe domačega sodišča, ki bi se glasila na denarno terjatev oziroma obveznost drugega dolžnika, in ki še ni izvršljiva. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za razveljavitev izdane predhodne odredbe v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo, ki sicer zakonsko ni predviden, upnik po pooblaščencih ocenjuje pritožbene navedbe drugega dolžnika kot neutemeljene in pritrjuje sodišču prve stopnje, da pogoji za ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj niso izpolnjeni.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je drugi dolžnik z vlogo z dne 13. 10. 2015 predlagal, da sodišče prve stopnje razveljavi 30. 3. 2015 izdano predhodno odredbo v delu, ki se nanaša nanj, ker je Višje sodišče v Celju dne 24. 9. 2015 razveljavilo sodbo prve stopnje z dne 20. 10. 2014 pod I. in III. točko izreka glede njega in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem predlogom ugotovilo, da drugi dolžnik ni izkazal (niti) zatrjeval, da bi bilo s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 24. 9. 2015 ugotovljeno, da terjatev zoper njega ni nastala ali da je prenehala, temveč je zgolj izkazal, da je bila sodba prve stopnje z dne 20. 10. 2014 delno razveljavljena, kar pa ni pravno relevanten razlog za razveljavitev izdane predhodne odredbe. Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo na prvi odstavek 264. člena ZIZ, ki določa, da sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: 1. če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški, 2. če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana ali 3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala.

6. Prvi odstavek 264. člena ZIZ sicer res izrecno ne ureja ustavitve postopka s predhodno odredbo na predlog dolžnika v primeru, ko je sodna odločba, ki je zanjo podlaga, razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vendar pa to ne pomeni, da v takem primeru v določbah ZIZ ni najti podlage za razveljavitev oziroma ustavitev zavarovanja s predhodno odredbo. Pravna teorija(1) je v razlagi 260. člena nekdanjega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki je pomensko skoraj povsem identičen 264. členu ZIZ, zavzelo stališče, da je treba zavarovanje razveljaviti in ustaviti postopek tudi v primeru, ko je odločitev, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, razveljavljena, zadeva pa vrnjena v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ali drugemu pristojnemu organu. Podlago za takšno stališče pa je mogoče najti tako na podlagi smiselne uporabe pravil o ugovoru zoper sklep o izvršbi po izteku roka (239. člen v zvezi z 256. členom ZIZ), kot tudi na podlagi smiselne uporabe 76. člena v zvezi s 239. členom ZIZ.(2)

7. Upoštevajoč navedeno so pritožbeni očitki drugega dolžnika o napačni uporabi materialnega prava utemeljeni, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi drugega dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena in s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

8. Ker je drugi dolžnik s pritožbo uspel, so bili njegovi stroški pritožbenega postopka potrebni. Ker upnik kljub temu, da je bila sodba prve stopnje, na kateri temelji izdana predhodna odredba, razveljavljena v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika, ni umaknil predloga za izdajo predhodne odredbe oziroma ni predlagal ustavitve postopka zavarovanja s predhodno odredbo zoper drugega dolžnika, je šteti, da je stroške pritožbenega postopka drugemu dolžniku povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje odločilo, da je upnik dolžan povrniti drugemu dolžniku stroške pritožbenega postopka, odmerjene v znesku 1.435,00 EUR. Pritožbeno sodišče je drugemu dolžniku kot potrebne stroške priznalo: strošek nagrade pooblaščenki za sestavo pritožbe po tar. št. 3468 Tarife Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) v višini 1.138,20 EUR, materialne stroške po tar. št. 6002 Tarife ZOdvT v znesku 20,00 EUR, davek na dodano vrednost v višini 22 % od nagrade za sestavo pritožbe po tar. št. 6007 Tarife ZOdvT, ki znaša 250,40 EUR (kot jih je priglasila njegova pooblaščenka), ter sodno takso v znesku 26,40 EUR, ki jo je po podatkih v spisu plačal drugi dolžnik. Te stroške je upnik dolžan povrniti drugemu dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa. Pritožbeno sodišče upniku ni naložilo plačila zamudnih obresti od stroškov pritožbenega postopka v primeru zamude, saj jih pooblaščenka drugega upnika s pritožbo ni zahtevala.

9. Glede stroškov, ki jih je upnik priglasil v odgovoru na pritožbo, pa je pritožbeno sodišče odločilo, da jih upnik krije sam, saj odgovor na pritožbo ni predviden, hkrati pa je bil tudi nepotreben, ker ni v ničemer prispeval k boljši razjasnitvi zadeve (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): glej S. Triva, V. Belajec, M. Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Informator, Zagreb, 1984, stran 386. Op. št. (2): Prim. sklep Ustavnega sodišča Up-1270/09 z dne 25. 2. 2010 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2950/2014 z dne 13. 8. 2014.