Jedro

Kot potrebni stroški se štejejo le tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti dejanj obrambe tožene stranke. Kot takšnih pa ni mogoče šteti stroškov odgovora na opomin tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 205627/2010 z dne 12. 01. 2011 v celoti razveljavi in se zaradi umika tožbe postopek ustavi (I. točka izreka) ter da je dolžna tožeča stranka toženi povrniti 43,33 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Iz pritožbenih navedb izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Po prejemu odgovora na pritožbo tožeče stranke je tožena stranka dne 29. 11. 2011 podala vlogo z naslovom „Komentar – odgovor na odgovor na pritožbo tožeče stranke z dne 04. 11. 2011, opr. št. II Pg 1608/2011-19“, ki pa je pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namreč odgovora na odgovor na pritožbo ne predvideva.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. O pritožbi zoper sklep je na podlagi določbe prvega odstavka 366.a. člena v zvezi z drugim odstavkom 366. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj je predmet pritožbe odločitev o stroških postopka, pri čemer vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800,00 EUR.

7. Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o nepriznanju stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi. Tožene stranke v postopku ni zastopal pooblaščenec – odvetnik, zato ni zakonske podlage za prisoditev teh stroškov. Na navedeno ne vpliva odločitev sodišča prve stopnje o priznanju stroškov tožeče stranke iz naslova vložitve predloga za izvršbo, saj je bila odločitev o tem z neizpodbijano I. točko sklepa z dne 22. 09. 2011 razveljavljena. Iz enakega razloga je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je zavrnilo priglašene stroške tožene stranke pod točko f vloge z dne 14. 09. 2011. Tožene stranke ni zastopal pooblaščenec, zato mu za zbiranje in pregled listinske dokumentacije, pripravo fotokopij in sestavo vloge z dne 14. 09. 2011 stroški ne gredo. Kaj zajema „ostalo nepotrebno birokratsko delo“, pa tožena stranka ne obrazloži. Predložen sklep v kazenski zadevi I K 389/2003 z dne 26. 03. 2008 (B2) pritožbenega sodišča ne prepriča o nasprotnem. Kot pravilno opozarja tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, se položaj obdolženca v kazenskem postopku razlikuje od položaja stranke v pravdnem postopku, poleg tega odločitev kazenskega sodišča v zadevnem postopku ne zavezuje. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke na določbo 19. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). Ta sicer določa pravico stranke do povračila izgubljenega dobička, vendar se slednji upošteva le pri procesnih dejanjih znotraj sodnega postopka, npr. navzočnost na poravnalnem naroku, prisostvovanje pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank, ogledom...

8. V zvezi s priglašenimi materialnimi stroški fotokopiranja (točka g vloge z dne 14. 09. 2011) pritožbeno sodišča ugotavlja, da slednji niso izkazani. Tožena stranka ni predložila računa, po katerem bi bilo mogoče stroške preizkusiti in preveriti utemeljenost njihove višine.

9. Iz označb sodišča prve stopnje na stroškovniku tožene stranke z dne 14. 09. 2011 izhaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki priznalo poštnino za pritožbo zoper sklep VL 205627/2010 (tč. c), za dostavo potrdila o plačilu sodne takse (tč. e) in za vlogo z dne 14. 09. 2011 (tč. h), ni pa ji pravilno priznalo poštnine za ugovor na opomin z dne 13. 12. 2010 (tč. a). Gre za predpravdne stroške, za katere pritožbeno sodišče ocenjuje, da niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato je zavrnitev stroškovnega zahtevka tožene stranke tudi v tem delu pravilna. Kot potrebni stroški se namreč štejejo le tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti dejanj obrambe tožene stranke. Kot takšnih pa ni mogoče šteti stroškov odgovora na opomin tožeče stranke.

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka (drugi odstavek 365. člena ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.