Jedro

Ne glede na pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev sodišče sodi, da je tožnica ugovor, s katerim napada presojo, da njen projekt vsebuje tudi lastnosti ukrepov iz drugih osi, lahko podala in da ga je bila agencija dolžna vsebinsko obravnavati, kajti nanaša se na vprašanje izpolnjevanja pogojev za izplačilo zahtevanih sredstev.

Projekt mora ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani. Torej ob oddaji (popolne) vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob izdaji odločbe za izplačilo sredstev. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev ob izplačilu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju agencija) je z izpodbijano odločbo odločila, da se zahtevku za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 5. 4. 2013, ki ga je vložila tožnica, delno ugodi v višini 7986,14 EUR, del zahtevka za izplačilo sredstev v višini 12.458,36 EUR pa se zavrne. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil tožnici z odločbo o pravici do sredstev z dne 5. 4. 2013 odobren prvi načrt izvedbenih projektov za leto 2012 (v nadaljevanju NIP 2012) v višini do 468.898,76 EUR, za sofinanciranje projekta „Narava nas uči 2/2“, ki je predmet izpodbijane odločbe, pa do 20.444,50 EUR. Sredstva so bila tožnici odobrena po načelih pristopa LEADER v obdobju 2007 do 2013 ter po postopku in pod pogoji, navedenimi v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 (v nadaljevanju Uredba 2011-2013). Tožnica je 2. 6. 2015 pravočasno vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev za projekt „Narava nas uči 2/2“ v višini 20.444,50 EUR z dokumentacijo. Način izvedbe administrativnih preverjanj in kontrol na kraju samem je podrobno določen v Uredbi 809/2014/EU. Pri administrativnem pregledu zahtevka je bilo na podlagi pregleda NIP 2012 z dne 29. 10. 2012 in dopolnitve NIP 2012 z dne 3. 4. 2013 za izvedbeni projekt št. 6 „Narava nas uči“ ugotovljeno, da je lahko vsebina projekta podprta tudi v drugih ukrepih Programa razvoja podeželja 2007 do 2013 (v nadaljevanju PRP 2007-2013), in sicer z ukrepom 322 - Obnova in razvoj vasi. V tem primeru je bilo potrebno priložiti Izjavo o izpolnjevanju pogojev (v nadaljevanju Izjava) iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in PRP 2007-2013. Tako izjavo je predložila tudi tožnica. Agencija se v nadaljevanju sklicuje na 64. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in 4. točko 99. člena Uredbe 2011-2013. Dalje navaja, da so v navedeni uredbi za Ukrep 322 v 83. členu podrobno določeni pogoji za pridobitev sredstev. V 4. točki prvega odstavka 83. člena navedene uredbe je določeno, da se mora lokacija naložbe nahajati zunaj naselij, ki imajo v skladu s Sklepom Državnega zbora in Sklepom Vlade status mesta. Iz Sklepa DZ, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 22/00, izhaja, da ima tudi naselje Radovljica status mesta. Glede na navedeno so vsi stroški projekta št. 6 „Narava nas uči“ v naselju Radovljica v Občini Radovljica v k.o. ..., parc. št. 121/7, neupravičeni stroški na tem projektu. Neupravičene stroške po posameznih računih agencija nato povzame ter zaključuje, da znašajo 24.916,71 EUR, pri upoštevanem 50 % deležu podpore LEADER pa znašajo 12.458,36 EUR. Na poziv agencije z dne 16. 9. 2015, da obrazloži stvarno stanje, je tožnica odgovorila 23. 9. 2015, in sicer da Ukrep 322 kot predmeta podpore ne dovoljuje ureditve učnih vrtov, zato prijava občine z ureditvijo biodinamičnega učnega vrta na ta ukrep ni bila možna. Poleg tega navedeni ukrep ne dovoljuje priprave in izvedbe usposabljanj in izobraževanj. Prav tako navedeni ukrep ni dovoljeval prijave projekta, ki bi se izvajal v naselju Radovljica. Občina tako že v osnovi ni izpolnjevala pogoja za prijavo na razpis. Poleg tega je tožnica navajala, da je program LEADER za obdobje 2007 do 2013 določal, da se sredstva lahko koristijo na območjih LAS v naseljih pod 10.000 prebivalci; naselje Radovljica pa ima manj kot 10.000 prebivalcev, zato je bila izvedba takega projekta, za katerega naselje ni moglo pridobiti sredstev iz drugih ukrepov, skladno s pravili LEADER upravičena do financiranja iz ukrepa LEADER. Agencija navedbam tožnice kot neutemeljenim ni sledila. Pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja je potrebno opraviti kontrolne postopke, ki jih zahtevajo predpisi Unije. Pri tem agencija izpostavlja zlasti Uredbo Komisije št. 809/2014, in sicer njena prvi odstavek 48. člena in 63. člen. Zaključuje, da je tožnica tako upravičena do izplačila sredstev v višini 7.986,14 EUR.

2. Tožnica vlaga tožbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da je že v postopku za izdajo odločbe o dodelitvi sredstev priložila izvedbeni projekt „Narava nas uči“, v katerem so izrecno navedene tudi lokacije vseh projektnih dejavnosti. Tako je tožnica tudi navedla, da bo projekt izvajala na nepremičninah s parcelnima št. 121/7 in 153/1, obe k.o. ... Iz odločbe o pravici do sredstev z dne 5. 4. 2013 tudi izhaja, da so projekti, predlagani za izvedbo, skladni z lokalno razvojno strategijo, da sta višina in struktura financiranja projektov v skladu z dodeljenimi pravicami porabe finančnih sredstev za leto 2012 in da so bili projekti izbrani in potrjeni s strani organa odločanja tožnice. Z izpodbijano odločbo pa je agencija zahtevek tožnice za izplačilo sredstev deloma zavrnila. Edini razlog za delno zavrnitev zahtevka je dejstvo, da se je projekt deloma izvajal v naselju oziroma Občini Radovljica. Po mnenju tožnice je odločitev v zavrnilnem delu napačna in zato nezakonita. Odločba z dne 5. 4. 2013 je namreč pravnomočna in dokončna, pravnomočnost in dokončnost pa ustvarjata fikcijo zakonitosti odločbe. Agencija pa je z izpodbijano odločbo arbitrarno odločila v nasprotju s prej izdano pravnomočno in dokončno odločbo. Z izpodbijano odločbo je agencija tako posegla v že pridobljene pravice tožnice; tožnica je namreč utemeljeno pričakovala, da bo tudi za izvedbo projekta v Občini Radovljica prejela določena sredstva na podlagi odločbe z dne 5. 4. 2013. Agencija je s tem kršila pravno varnost tožnice, ki se je zanesla na prejšnje odločitve upravnih organov v zadevi in je zato za izvedbo projekta v Občini Radovljica porabila tudi lastna sredstva. Tožnica s tem v zvezi opozarja na dolžnost upravnega organa, da sam preveri podatke, ki jih lahko pridobi iz uradnih oziroma javnih evidenc. Tožnica je, kot je že navedla, v svoji vlogi navedla zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, ki ležijo v Občini Radovljica, kar pomeni, da je bilo na podlagi podatkov iz javnih evidenc mogoče ugotoviti, da gre za nepremičnine v naselju Radovljica. Po mnenju tožnice si upravni organ ne more kasneje premisliti oziroma ugotoviti, da je bil pri izdaji prejšnje odločbe površen, odgovornost pa prevaliti na tožnico. Poleg tega tožnica meni, da je do delne zavrnitve zahtevka za izplačilo sredstev prišlo tudi zato, ker se je spremenil pristojni organ, saj je v letu 2013 odločbo o pravici do sredstev izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Tožnica izrecno izpostavlja, da iz izreka odločbe z dne 5. 4. 2013 izhaja, da morajo biti projekti v celoti izvedeni v skladu z NIP 2012. Tožnica torej projekta „Narava nas uči“ ni smela izvesti na noben drug način in na nobeni drugi lokaciji, temveč le na lokacijah, opredeljenih v načrtu izvedbenih projektov, ki ga je upravni organ z navedeno odločbo potrdil. Tudi kolikor se agencija sklicuje na podpisano Izjavo, tožnica navaja, da nikakršna izjava ne odveže upravnega organa, da sam ugotovi dejansko stanje ter ga ne opravičuje, da nezakonito posega v pravnomočno in dokončno odločbo. Tožnica še opozarja, da se izjava nanaša le na del aktivnosti, ki so upravičene do podpore v okviru Ukrepa 322 in da torej projekt ne vključuje samo takih aktivnosti. V zvezi z ukrepom LEADER pa tožnica še pojasnjuje, da gre za ukrep po Uredbi 2011-2013. Po 99. členu te uredbe pa je edina omejitev glede velikosti naselja, v katerem se nahaja lokacija, in sicer da število prebivalcev ne presega 10.000. Radovljica tega števila ne presega. Tudi v Javnem razpisu je med omejitvami (V. točka) določeno, da naselja ne smejo imeti več kot 10.000 prebivalcev. A contrario se torej v drugih naseljih, tudi v Radovljici, projekti, ki so sofinancirani iz ukrepov LEADER, lahko izvajajo. Projekt z naslovom „Narava nas uči“ se ne navezuje na Ukrep 322 – Obnova in razvoj vasi, kot napačno navaja agencija, temveč gre za projekt, ki se navezuje na ukrep LEADER. Vse navedeno pa je sicer tožnica uveljavljala že v svojem odgovoru na poziv k obrazložitvi stvarnega stanja projekta. Agencija pa je navedbe tožnice le deloma povzela, nanje pa ni odgovorila, razen, da se je opredelila, da njenim navedbam ne sledi. Izpodbijana odločba je tudi že iz tega razloga nezakonita. Tožnica dalje navaja, da je agenciji pojasnila, da Ukrep 322 kot predmeta podpore ne dovoljuje ureditve učnih vrtov ter da zato prijava občine z ureditvijo biodinamičnega učnega vrta na ta ukrep ni bila možna, poleg tega ukrep ne dovoljuje priprave in izvedbe usposabljanj in izobraževanj, tudi ne prijave projekta, ki bi se izvajal v naselju Radovljica, zato občina že v osnovi ni izpolnjevala pogoja za prijavo na razpis. Stališče agencije v izpodbijani odločbi, da je vsebina projekta podprta tudi z Ukrepom 322, je tako tudi vsebinsko napačno. Vsebina projekta „Narava nas uči“ namreč z Ukrepom 322 ni podprta. Na te navedbe tožnice agencija sploh ni odgovorila in se do njih ni opredelila vsebinsko, pač pa le s splošno opredelitvijo, da njenim navedbam ne sledi ter je ob tem povzela le določbe nekaterih predpisov. Tožnica sodišču predlaga, naj opravi glavno obravnavo, izvede predlagane dokaze (predlaga pa vpogled v listine upravnega spisa) ter naj odloči, da se izpodbijana odločba opravi ter zadeva vrne v ponovni postopek organu prve stopnje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo obrazloženo prereka tožbene navedbe, vztraja pri izpodbijani odločbi ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da šteje, glede na postavljene tožbene ugovore, da tožnica izpodbija odločbo le v zavrnilnem delu, torej glede odločitve, da se del zahtevka za izplačilo sredstev zavrne.

6. Agencija je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin zahtevek za izplačilo sredstev za projekt „Narava nas uči 2/2“ v višini 12.458,36 EUR, ker je sredstva v navedeni višini označila za neupravičene stroške, saj se nanašajo na izvedbo projekta na parceli 121/7 k.o. ..., ki se nahaja v mestu Radovljica. Z navedeno lokacijo izvedbe projekta ni izpolnjen pogoj za pridobitev sredstev iz 4. točke prvega odstavka 83. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 (Uredba 2011-2013), ki v zvezi z Ukrepom 322 – Obnova in razvoj vasi določa, da se mora lokacija naložbe nahajati zunaj naselij, ki imajo v skladu s Sklepom DZ in Sklepom Vlade status mesta. Ni sporno med strankama, da ima naselje Radovljica status mesta.

7. Nadalje med strankama ni sporna vsebina odločbe št. 33151-7/2008/286 z dne 5. 4. 2013, ne izreka in ne obrazložitve. Z navedeno odločbo je bil tožnici v okviru NIP 2012 potrjen tudi projekt „Narava nas uči“, za katerega je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ugotovilo, da je njegova vsebina podprta tudi v drugih ukrepih PRP 2007 – 2013, in sicer z Ukrepom 322 ter zato tožnico posledično pozvalo, da se v izjavi zaveže, da bodo pri izvedbi projekta ali dela projekta z naslovom „Narava nas uči“, ki se navezuje na Ukrep 322, spoštovani in izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določata Uredba Sveta (ES) 1698/2005 in PRP 2007 – 2013. 8. Tožnica je 30. 10. 2012 vložila vlogo za odobritev sredstev iz naslova ukrepov Leader za projekte, opredeljene v NIP 2012. V 64. členu Uredbe 1698/2005 (v členih 61 – 65 so obravnavani ukrepi osi Leader) je določeno, da če se dejavnosti v okviru lokalne strategije ujemajo z ukrepi iz te uredbe za druge osi, se uporabijo ustrezni pogoji v skladu z oddelki 1., 2. in 3. V PRP 2007 – 2013 je v točki 5., 3., 4., 1. pri pristopu Leader določeno, da se projekti v primeru, če se ujemajo z ukrepi ostalih treh osi PRP 2007 – 2013, izvajajo pod pogoji in na način, kot je določeno za te ukrepe. Uredba 2011 – 2013 pa v 4. točki 99. člena določa, da če je v NIP vključen projekt, ki vsebuje predmet podpore iz ostalih ukrepov 1., 2. ali 3. osi PRP 2007 – 2013, da mora biti v skladu z Uredbo 1698/2005/ES in PRP 2007 – 2013. Nosilec projekta pa mora ob oddaji NIP izpolnjevati tudi pogoje, ki jih za posamezen ukrep določa v času oddaje NIP ta uredba in uredba, ki ureja plačila ukrepov 2. osi iz PRP 2007 – 2013, ter upoštevati določbe te uredbe, ki se nanašajo na upravičene stroške in finančne določbe za posamezen ukrep (v členih 92 do 102 je obravnavan pristop Leader).

9. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je obravnavalo tožničino vlogo, je bilo dolžno na podlagi navedenih pravnih podlag presoditi, ali se vsebina posameznih v izvedbo predlaganih projektov ujema s katerim od ukrepov ostalih treh osi (ukrepi Leader so ukrepi četrte osi). V obravnavanem primeru je ugotovilo, da se projekt „Narava nas uči“ ujema z Ukrepom 322. Tožnica se je s podpisano Izjavo zavezala, da bo upoštevala tudi pogoje, predpisane za Ukrep 322. Da se sporni projekt ujema z Ukrepom 322, je bila opozorjena v izreku (1. točka izreka) in obrazložitvi odločbe z dne 5. 4. 2013. Povedano tudi tako, tožnica je bila na podlagi pravnomočne odločbe z dne 5. 4. 2013 zavezana, da spoštuje pogoje iz obeh ukrepov (Leader in 322).

10. Iz odločbe z dne 5. 4. 2013 in priloženega upravnega spisa ni razvidno, da bi tožnica ugotovitvam Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so povzete v odločbi z dne 5. 4. 2013, da se obravnavani projekt „Narava nas uči“ ujema z Ukrepom 322, ugovarjala oziroma pred podpisom Izjave zatrjevala drugačne lastnosti projekta „Narava nas uči“, ki bi kazale na neujemanje z Ukrepom 322. V postopku obravnavanja zahtevka za izplačilo sredstev pa je postalo sporno, ali se projekt „Narava nas uči“ navezuje na Ukrep 322. Z ugovorom, ki ga je podala v obrazložitvi stvarnega stanja projekta, je tožnica odprla vprašanje, o katerem je bilo pravnomočno presojeno z odločbo z dne 5. 4. 2013 in o katerem je sama že podala Izjavo. Ne glede na pravnomočnost odločbe z dne 5. 4. 2013 sodišče sodi, da je tožnica ugovor, s katerim napada presojo, da njen projekt vsebuje tudi lastnosti ukrepov iz drugih osi, lahko podala in da ga je bila agencija dolžna vsebinsko obravnavati, kajti nanaša se na vprašanje izpolnjevanja pogojev za izplačilo zahtevanih sredstev. Za projekt „Narava nas uči“ je bilo ugotovljeno, da vsebuje predmet podpore iz Ukrepa 322. Predmet podpore za Ukrep 322 je opredeljen v določbi 80. člena Uredbe 2011 – 2013 in določa, da so predmet podpore naložbe v: 1. ureditev površin za skupne namene in potrebe v podeželskih naseljih; 2. ureditev vaških jeder; 3. ureditev komunalne in prometne infrastrukture ter povezav v naseljih; 4. obnovo in izgradnjo večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno, umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju; 5. preselitev kmetij iz vaških središč z namenom njihove celostne ureditve.

11. Tožnica, pozvana k obrazložitvi stvarnega stanja projekta, je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe navedla, da Ukrep 322 kot predmeta podpore ne navaja in ne dovoljuje učnih vrtov in priprave ter izvedbe usposabljanj in izobraževanj, zato prijava občine za ureditev biodinamičnega učnega vrta na ta ukrep ni bila možna. Agencija v izpodbijani odločbi tožnici ni sledila, torej ni sledila njenemu utemeljevanju, da predvideni projekt ne bi mogel biti predmet podpore Ukrepa 322 glede na zgoraj citirano besedilo določbe 80. člena Uredbe 2011 – 2013 oziroma 81. člen, ki v zvezi s tem ukrepom določa upravičene stroške. Tožnica pri ugovoru vztraja tudi v tožbi in ponavlja svoje navedbe iz odgovora na poziv k obrazložitvi stvarnega stanja projekta, da Ukrep 322 ne navaja in ne dovoljuje učnih vrtov ter priprave in izvedbe usposabljanj in izobraževanj, zato prijava občine z ureditvijo biodinamičnega učnega vrta na ta ukrep ni bila možna.

12. Sodišče se s tožnico strinja, da Ukrep 322 kot predmeta podpore ne navaja izrecno biodinamičnega učnega vrta. Predmet podpore v 80. členu Uredbe 2011 – 2013 je opredeljen širše in splošnejše, kar pomeni, da se pri projektu, ki je specialnejši (kot je predmetni - Narava nas uči oziroma Vzpostavitev skupnih javnih učnih vrtov), presoja ujemanje s splošnim in širšim. Ugovor je presodilo tudi sodišče. Za projekt „Narava nas uči“ - ureditev biodinamičnega vrta - tudi sodišče sodi, da se lahko ujema s predmetom podpore, ki obsega naložbe, določene v 80. členu. Tožničin ugovor ob vsebini 80. člena, ki široko zajema področja in možne aktivnosti, sodišča ne prepriča. Tožničin ugovor je v tožbi in je bil v upravnem postopku presplošen, da bi se organ in sedaj sodišče lahko do njega bolj konkretno opredelila, saj ni navedla dejstev in okoliščin, zaradi katerih meni, da se ureditev biodinamičnega vrta ne bi ujemala s predmetom podpore Ukrepa 322. Zato ga je po presoji sodišča toženka tudi lahko zavrnila le z navedbo, da mu ne sledi, ne da bi se konkretno opredeljevala, v katero od petih točk 80. člena bi se lahko ureditev biodinamičnega učnega vrta uvrstila (ali celo v več točk). Sodišče z navedenim kot neutemeljen zavrača tudi ugovor neobrazloženosti izpodbijane odločbe. V zvezi z navedbo v tožbi in obrazložitvi stvarnega stanja projekta, da ukrep ne dovoljuje priprave in izvedbe usposabljanj in izobraževanj, pa sodišče dodaja, da ugotovitev o ujemanju vsebine projekta s predmetom podpore za drug ukrep (po citiranih določbah v 4. točki 99. člena Uredbe 2011-2013, 64. členu Uredbe 1698/2005/ES in točki 5., 3., 4., 1. PRP 2007-2013) temelji na primerjavi predmetov podpore (v konkretnem primeru projekta Narava nas uči oziroma Vzpostavitev skupnih javnih učnih vrtov ter naložb Ukrepa 322); drugo pa je vprašanje možnosti uveljavljanja stroškov za vsako posamezno projektno aktivnost, v konkretnem primeru za aktivnosti priprave in izvedbe usposabljanj in izobraževanj, v zvezi s katerim pa se mora upravičenec podrediti pogojem ustreznega (drugega) ukrepa. Nadaljnji tožničin ugovor, da je z Izjavo podpisala, da se le del projekta navezuje na ukrep 322, pa je splošen in nesposoben za vsebinsko presojo, saj ne pojasni niti, za katere aktivnosti pripoznava, da jih vključuje Ukrep 322 in za katere meni, da ne ter kako oziroma zakaj naj bi zatrjevana okoliščina vplivala na odločitev izpodbijani odločbi.

13. Sodišče se strinja, da tudi Občina Radovljica z naložbo v izgradnjo biodinamičnega vrta na isti lokaciji na podlagi Ukrepa 322 ne bi mogla biti uspešna. Vendar iz istega razloga, kot ne more biti tožnica, torej neizpolnjevanja pogoja iz 83. člena Uredbe 2011 – 2013, ki kot lokacije naložb izključuje mesta. Nemožnost, da bi bila uspešna, se nanaša na tožnico tudi brez ozira na to, da je aktivno legitimirana vlagateljica za ukrep Leader in da so (bila) v javnem razpisu našteta mesta, v katerih projektov za izvedbo ukrepa Leader ni moč predlagati, med katerimi pa ni bilo Radovljice, ter da je izpolnjen pogoj po določbi 3. točke 99. člena Uredbe 2011 – 2013 (da se lokacija naložbe ne nahaja v naselju z nad 10.000 prebivalcev). Ker se projekt „Narava nas uči“ ujema z Ukrepom 322, se nanj nanašajo, kot zgoraj razloženo, tudi pogoji, ki zanj veljajo, in tudi bolj utesnjujoč pogoj v zvezi z lokacijo naložbe, kot je pogoj iz ukrepa Leader. Tožnica se torej na določbo 3. točke 99. člena Uredbe 2011 – 2013 kot razlog za ugovor nepravilne uporabe prava ne more sklicevati.

14. Nadalje se tožnica kot na razlog, zaradi katerega kot nezakonito izpodbija zavrnitev sredstev za projekt, ki se izvaja na lokaciji v k.o. ... v mestu Radovljica, sklicuje na pravnomočnost odločbe z dne 5. 4. 2013, s katero je bilo pritrjeno v vlogi opredeljenim projektom z navedbo njihovih lokacij ter potrjena skladnost projektov z lokalno razvojno strategijo. Tožnica meni, da je agencija s ponovno kontrolo pogojev in ugotovitvijo neizpolnjevanja le-teh posegla v pravnomočno odločbo z dne 5. 4. 2013 in njene pridobljene pravice. Sodišče ugovoru, da agencija pred izplačilom sredstev ne bi smela ponovno presojati izpolnjevanja pogojev, ki bi jih posamezen projekt za izplačilo sredstev moral izpolnjevati, ne sledi. Sodi, da mora projekt ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani. Torej ob oddaji (popolne) vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob izdaji odločbe za izplačilo sredstev. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev ob izplačilu. Iz razloga, da je bil v odločbo z dne 5. 4. 2013 uvrščen projekt, ki zaradi lokacije ne bi smel biti (ker ni izpolnjeval vseh pogojev za Ukrep 322), tožnica pa je projekt v dobri veri izvršila, pri čemer v izpodbijani odločbi stroški v delu niso priznani kot upravičeni, se lahko tožnica odškoduje po drugih podlagah, kolikor izpolnjuje pogoje po njih, ne more pa navedeno biti pravno relevanten razlog za neupoštevanje pogojev, določenih za ukrep 322, in podlaga za izplačilo sredstev.

15. Da je pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja treba opraviti kontrolne postopke, zahteva evropska zakonodaja, podrobneje - Uredba 1306/2013 (in od 1. 1. 2015 tudi Uredba 640/2014) in Izvedbena uredba 809/2014. Prvi odstavek 48. člena Uredbe 809/2014/EU določa, da se opravijo upravni pregledi vseh vlog za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih prijav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. Enako, obveznost preverbe izpolnjevanja pogojev iz predpisov, pred izdajo odločbe o pravici do sredstev in pred izdajo odločbe za izplačilo sredstev, izhaja iz nacionalnega predpisa - Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), konkretno iz 53. in 56. člena ZKme-1. Agencija je torej pravilno, ker je ugotovila, da projekt na lokaciji v mestu Radovljica ne izpolnjuje pogojev, ki so za sofinanciranje predvideni v Ukrepu 322, zahtevo za izplačilo, ker gre za neupravičene stroške, zavrnila. V zvezi z ugovorom o pridobljenih pravicah na podlagi odločbe z dne 5. 4. 2013 sodišče pripominja, da na podlagi odločbe, na katero se tožnica sklicuje, ni pridobila nobene materialne pravice. V zvezi z ugovorom, da je morala (celo) po izreku odločbe z dne 5. 4. 2013 projekt izvesti v celoti v skladu z NIP 2012, torej na noben drug način in na nobeni drugi lokaciji, pa sodišče dodaja, da je po določbi 54. člena ZKme-1 imela možnost (po izdaji odločbe z dne 5. 4. 2013) vložiti zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev in da je bila na to pravno možnost v odločbi z dne 5. 4. 2013 tudi izrecno opozorjena.

16. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je lahko odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnica je sicer predlagala, naj sodišče opravi glavno obravnavo, vendar ni predlagala drugih dokazov, kot vpogled v listine upravnega spisa, in tudi ni utemeljila, da naj bi oziroma v čem izvedba tega dokaza vplivala na drugačno odločitev. Dokumentacijo upravnega spisa pa je sodišče sicer proučilo v okviru preizkusa zakonitosti izpodbijane odločbe tudi ob tem, ko je odločilo na seji.

17. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.