Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če sodišče meritorno odloči o tožbi z "opisnim" tožbenim zahtevkom, ne da bi predhodno izvedlo postopek za določitev vrednosti spornega predmeta (oz. za opredelitev tožbenega zahtevka po višini), s tem ne zagreši nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožeča stranka dolžna plačati prvotoženi stranki stroške postopka v znesku 26.766,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila (1. točka izreka) ter sodno takso za sodbo v višini 4.250,00 SIT in za pritožbo v višini 8.500,00 SIT (2. točka izreka).
Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje brez pravne podlage zavezalo tožnika, da navede vrednost spornega predmeta. Tožba je bila vložena kot nesklepčna, ker tožniku ob vložitvi tožbe niso bile poravnane zapadle obveznosti iz naslova zapadlih plač od 1.4.1987 do 31.12.1992, glede česar še vedno poteka postopek pred sodiščem prve stopnje. Tožnik ne more določiti višine tožbenega zahtevka zaradi izgubljenega dobička vsled preprečitve depozitnega obrestovanja vezanih vlog, ker zaradi protipravnega ravnanja toženke tožniku ni bila povzročena materialna škoda zaradi domnevno izgubljenega dobička, kot je tožnik domneval ob vložitvi tožbe 15.2.1995, ker je bila višina zamudnih obresti za neizplačane plače bistveno višja od višine obresti za vezane vloge v istem obdobju pri Slovenski zadružni kmetijski banki. Z izpodbijanim sklepom so bili brez pravne podlage odmerjeni izmišljeni pravdni stroški toženki na podlagi neresnične višine tožbenega zahtevka. Na sodišču prve stopnje se 9.5.2001 ni izvedla obravnava. Odgovor na tožbo z dne 30.6.1998 je pravno absurden glede stvarne pristojnosti sodišča. Isto velja za pripravljalni spis z dne 19.4.2001. Sodišče prve stopnje bi bilo že pred nezakonito glavno obravnavo 9.5.2001 dolžno sprejeti sklep, da tožba ni sklepčna in pozvati tožnika, da nesklepčnost odpravi, če je bila za to podana pravna podlaga.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 - 2/2004) dolžno paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.
V skladu z določbami ZPP je potrebno v vseh primerih, tudi če gre za t.i. "opisno" postavljene tožbene zahtevke, v katerih vtoževani denarni znesek ni opredeljen po višini, navesti vrednost spornega predmeta. V postopku je treba že v prvi fazi postopka, kot pravilno navaja pritožba, ravnati v skladu s 45. členom ZPP oz. 108. členom ZPP. Če tožba ne obsega določenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev ali če stranka vrednosti spornega predmeta ne navede v tožbi in tega ne stori niti v postopku, ki se izvede po določbah 108. člena ZPP, se tožba zavrže. V obravnavanem primeru je sodišče meritorno odločilo o tožbi z "opisnim" tožbenim zahtevkom, ne da bi predhodno izvedlo postopek za določitev vrednosti spornega predmeta (oz. opredelitev tožbenega zahtevka po višini) v skladu s citiranimi določbami ZPP. S tem sodišče ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče tudi sprejelo takšno odločitev, kot je razvidna iz sodbe in sklepa VDSS opr.št. 1400/2001 z dne 14.5.2004. Pritožbeno sodišče je v navedenem razveljavitvenem sklepu ob ugotovitvi, da so bili zaradi napačne določitve vrednosti spornega predmeta napačno odmerjeni stroški postopka in sodne takse, naložilo prvostopenjskemu sodišču, da - glede na to, da je bilo o tožbenem zahtevku že meritorno odločeno - smiselno uporabi določbe 2. in 3. odstavka 44., 45. oz. 108. člena ZPP (ker je postopek po teh določbah sicer mogoč le v fazi predhodnega preizkusa tožbe, ki v obravnavanem primeru ni bil pravilno izpeljan). Ker tožnik tudi po ponovnem pozivu sodišča ni navedel vrednosti spornega predmeta oz. denarnega zahtevka ni opredelil po višini, je ravnalo pravilno, ker je štelo, da gre za neocenljivo zadevo in uporabilo za odločanje o stroških postopka določbo Tar.št. 10 (1. točka, odstavek c/1. alinea) Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 7/95 s spremembami in dopolnitvami), ter določbo 4. točke 22. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS št. 1/90 s spremembami in dopolnitvami - ZST).
Stroški postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti nasprotni stranki, so odmerjeni v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP. Narok za glavno obravnavo dne 9.5.2001 je bil opravljen v navzočnosti odvetnice prvotožene stranke (zapisnik o naroku za glavno obravnavo - l.št. 37), zato tožnik v pritožbi brez podlage trdi nasprotno. Sodišče prve stopnje je toženi stranki tudi pravilno priznalo nagrado za odgovor na tožbo in pripravljalne vloge v skladu z veljavno OT, saj gre za stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP). Stroškov nagrade za zastopanje, ki presegajo potrebne stroške, toženi stranki ni priznalo (npr. obvestilo in poročilo stranki, ki je že zajeto v nagradi za druga opravila, višjih priglašenih stroškov). Pri izračunu stroškov zastopanja je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vrednost točke po OT, ki je veljala na dan izdaje prvostopenjske sodbe. Tožena stranka bi bila - glede na njen zahtevek za povrnitev stroškov - upravičena do zamudnih obresti od dneva izdaje prvostopenjske sodbe (9.5.2001) in ne šele od dneva izdaje izpodbijanega sklepa (17.9.2004) dalje do plačila, ker pa vlaga pritožbo le tožnik, odločitve o stroških postopka glede teka zamudnih obresti seveda ni mogoče spreminjati v njegovo škodo.
Tudi sodne takse so odmerjene v skladu s citirano določbo ZST.
Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (365. člen ZPP).