Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s temi trditvami zatrjuje obstoj obnovitvenega razloga po tretji točki 394. člena ZPP, v kateri je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot 3 mesece.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke do toženih strank iz naslova Posojilno zastavne pogodbe št. 7-206-03 z dne 28. 11. 2003 v zvezi s Sporazumom o zavarovanju denarne terjatve notarke M., notarke v P., opr. št. SV-537/03 z dne 11. 12. 2003, z dnem razdrtja citirane pogodbe s strani tožeče stranke dne 20. 9. 2004 v celoti zapadla v plačilo in sicer v skupnem znesku glavnice 24.146.155,44 SIT (1. točka izreka). Toženim strankam je naložilo, da so dolžne solidarno povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 560.113,00 SIT z obrestmi (2. točka izreka).

Tožene stranke so proti sodbi pravočasno vložile pritožbo. Pritožniki (v nadaljevanju pritožnik) sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je izdalo zamudno sodbo, ker je ugotovilo, da so za njeno izdajo izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 318. člena ZPP. Med drugim je ugotovilo, da je bila tožba pravilno vročena toženim strankam.

Pritožnik v pritožbi trdi, da tožba drugotoženi stranki ni bila pravilno vročena , zato le-ta ni mogla podati odgovora na tožbo. Trdi, da je bilo tožeči stranki znano, da drugotožena stranka ne živi v Sloveniji, temveč dela za podjetje I. iz Z., da stanuje v Z. in da je bila zato označba drugotožene stranke v tožbi nepravilna. Nadalje trdi, da je drugotožena stranka v času od 23. 12. 2004 do 10. 6. 2005 delala v Z., zaradi česar ji je bila izdana poslovna viza za delo na H. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s temi trditvami zatrjuje obstoj obnovitvenega razloga po tretji točki 394. člena ZPP, v kateri je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot 3 mesece. Navedeni obnovitveni razlog je upoštevaje določbo 2.odstavka 395. člena ZPP tudi pritožbeni razlog. Ker je drugotožena stranka predložila dokazila za trditve, da je bila v času vročitve tožbe odstotna ter da je ta odsotnost trajala več kot 3 mesece, je bilo njeni pritožbi potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo zoper drugotoženo stranko razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožnikovimi očitki, da prvostopno sodišče v obrazložitvi sodbe ni navedlo, kdaj je bila tožba vročena toženim strankam, ugotavlja, da tega sicer res ni navedlo. Je pa to razvidno iz spisovnega gradiva in ni sporno, da prvo in tretjetožena stranka na tožbo nista odgovorili v roku 30 dni od vročitve le-te. Tega v pritožbi niti ne trdita. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka torej ni podana.

Pritožnik sicer pravilno navaja, da mora tožnik ob vložitve ugotovitvene tožbe v skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZPP izkazati pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oz. neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oz. nepristnost kakšne listine. Vendar pa se v skladu z določbo 2. odst. 181. člena ZPP takšno tožbo lahko vloži tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Takšen predpis pa je v danem primeru Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) , ki je v času vložitve tožbe v 4.odstavku predvideval tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve, saj je določal, da se v primeru, če zapadlosti terjatve ni mogoče dokazati z zapisnikom o poravnavi, notarskim zapisom, z javno listino ali po zakonu overjeno listino,ta dokazuje s pravnomočno odločbo, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla. Očitki pritožnika, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe, torej niso utemeljeni, saj ji takšnega pravnega interesa glede na to, da je takšna tožba predvidena v 4.odstavku 20. člena ZIZ ni bilo potrebno posebej izkazovati.

Utemeljeno pa pritožnik očita prvostopnemu sodišču, da je sodbo pomanjkljivo obrazložilo, češ da obrazložitev zgolj povzema listine, ki jih je predložila tožeča stranka. V skladu z določbo 3. točke 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo, če med drugim ugotovi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Prvostopno sodišče je v obrazložitvi sodbe ugotavljalo dejstva, ki izhajajo iz listin, ki jih je predložila tožeča stranka, ni pa ugotovilo, iz katerih dejstev, ki so navedena v tožbi izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na ugotovitev zapadlosti terjatve. Zgolj povzemanje dejstev ne predstavlja obrazložitve v smislu tretje točke 1.odst. 318. člena ZPP. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1.odst. 354. člena ZPP).

Prvostopno sodišče naj v ponovljenem postopku upošteva gornje ugotovitve pritožbenega sodišča ter odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v postopku. Upošteva pa naj tudi, da določba 4. odst. 20. člena ZIZ ne daje podlage za ugotavljanje višine zapadle terjatve ( o čemer je prvostopno sodišče odločilo, saj je višino le-te vneslo v izrek odločbe), temveč le za ugotavljanje zapadlosti le-te.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.