18. 9. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ustanove Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Vida Ogorelec, in drugih, na seji 18. septembra 2014

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 58/12) in Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnice izpodbijajo Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-D). Navajajo, da je odškodnina zaradi spremembe namembnosti mehanizem za zavarovanje kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo. Zatrjujejo neskladje ZKZ-D z 71. in 72. členom Ustave. Hkrati izpodbijajo Poslovnik Državnega zbora (v nadaljevanju PoDZ-1), ker ne ureja sodelovanja javnosti pri pripravi zakonov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. Zato naj bi bil v neskladju z 8. členom Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – MKDIOZ) ter posledično z 2., 8. in 153. členom Ustave. Svoj pravni interes pobudnice utemeljujejo s svojim položajem nevladnih organizacij, ki na področju varovanja okolja delujejo v javnem interesu.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice oziroma druga združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov oziroma ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je izjemoma priznalo pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov tiste skupine oseb, ki se vanj povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil (tako v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01, in OdlUS X, 76), in ekološkim društvom, ki so bila na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96 – ZVO) subjekti varstva okolja (tako v sklepu št. U-I-30/95 z dne 30. 6. 1995 in v odločbi št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995, Uradni list RS, št. 3/96, in OdlUS IV, 126).

Pobudnice utemeljujejo svoj pravni interes s sklicevanjem na svoj položaj nevladnih organizacij na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu. V javnem interesu naj bi se aktivno zavzemale za varstvo okolja, kar vključuje zlasti prizadevanje za trajnostni razvoj, za varstvo in trajnostno rabo naravnih dobrin. Pobudnice trdijo, da ZKZ-D zmanjšuje varstvo kmetijskih zemljišč, kar naj bi škodljivo vplivalo na okolje.

Pobudnice so nevladne organizacije, ki jim je bil status, da delujejo v javnem interesu, podeljen na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13 – ZVO-1). Zgolj to, da pobudnice delujejo v javnem interesu, ne zadošča za priznanje pravnega interesa (tako v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-386/06 z dne 13. 3. 2008, Uradni list RS, št. 32/08, in OdlUS XVII, 11). Vsebina izpodbijane ureditve je znižanje višine odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč glede na prejšnjo zakonsko ureditev.

Varstvo kmetijskih zemljišč se zagotavlja v postopku prostorskega načrtovanja. Prostorski akt je torej tisto mesto, kjer se usklajujejo razvojne potrebe z varstvenimi zahtevami in drugimi interesi v prostoru. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je nosilec urejanja prostora za področje kmetijskih zemljišč, ki v postopku priprave prostorskega akta daje smernice in mnenja za načrtovane posege v prostor oziroma prostorske ureditve. Izpodbijana ureditev pa se nanaša na zemljišča, ki so s prostorskimi akti že opredeljena kot zemljišča za gradnjo. Morebitna razveljavitev izpodbijane ureditve odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč torej ne bi vplivala na prostorsko načrtovanje. Zato zatrjevanega javnega interesa na ta način ni mogoče varovati.

Pobudnice izpodbijajo tudi PoDZ-1, ki ne ureja javne obravnave, če zakon vložijo poslanci. Ker pobudnice pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti ZKZ-D niso izkazale, ne izkazujejo niti pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti PoDZ-1.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali izpodbijana ureditev neposredno učinkuje.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik