Jedro

Ker je bilo vsem udeležencem v sporu ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša, in ker se je toženec postopka udeleževal, s čimer je tudi sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke, je napako v zapisu njenega imena mogoče popraviti še v fazi izvršbe. Takšne tožbe zato ni neutemeljena iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožniku z dne 22. 7. 2008, ugotovitev obstoja delovnega razmerja med strankam po 8. 8. 2008, poziv nazaj na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 8. 2008 dalje. Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ne da bi ga presojalo po vsebini, ker je ugotovilo pomanjkanje pasivne legitimacije. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in meni, da je sodišče napačno ocenilo neobstoj pasivne legitimacije v spornem primeru. Meni, da mu ni mogoče očitati zgrešene pasivne legitimacije, če je toženo stranko označil tako, kot se sama označuje v listinah, ki so bile podlaga za odpoved pogodbe. Če je res, da tako označena s tožnikom ni sklenila pogodbe o zaposlitvi, je res tudi, da s tožnikom nima sklenjene nikakršne pogodbe tudi kot V.T.D. in P. d.d. ne. To dejstvo pa omaja pomen toženčevega ugovora pasivne legitimacije in presoje sodišča, saj toženec potemtakem tudi kot V.T.D. in P. d.d. ne more biti pasivno legitimiran, očitno pa je njegov delodajalec, ki mu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je toženo stranko kot svojega delodajalca dovolj natančno označil s točnim naslovom ulica....., tako da ne more biti dvoma, kdo je njegov delodajalec in kdo mu je odpovedal delovno razmerje. Pri tem je uporabil toženčeve oznake na uradnih listinah, ki so se izkazale kot pomanjkljive, vendar ne netočne, zato v konkretnem primeru ni šlo za napačno navedbo, temveč za pomanjkljivo označbo tožene stranke, na kar bi sodišče tožnika lahko opozorilo in upoštevalo pomanjkljive oznake tožene stranke kot okoliščino, ki je tožnika spravila v očitno zmoto.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika in vztraja pri dosedanjih navedbah. Meni, da je tožnik kljub ugovoru pasivne legitimacije tudi na prvem naroku za glavno obravnavo vztrajal pri napačni navedbi tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ker je ugotovilo pomanjkanje pasivne legitimacije. Ugotovilo je, da je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podala družba V.T.D. in P. d.d. in ne V.T., kot jo je označil tožnik, zato je sodišče zahtevek tožnika zavrnilo, ne da bi se spuščalo v utemeljenost izpodbijane izredne odpovedi.

Tožeča stranka je s predmetno tožbo označila toženo stranko kot V.T., ulica.... Tožena stranka je podala ugovor pasivne legitimacije v odgovoru na tožbo, ki jo je podpisala kot V.T., ulica.... Tudi v pripravljalni vlogi je tožena stranka naslovila toženo stranko kot V.T.. Glede pravilne opredelitve pravdnih strank v delovnih sporih je pomembno, da sta stranki opredeljeni z imenom in priimkom oziroma firmo. Vendar pa je prestrogo in pretogo stališče, da taka napaka pri označbi stranke nujno povzroči zavrnitev zahtevka oziroma celo, da je tožba obremenjena s takšno napako, neupoštevna. Bistven je namreč naslednji preizkus: ali je bilo vsem udeležencem (torej tudi tožniku, sodniku in samemu tožencu) postopka ves čas jasno, na koga se tožba nanaša. Ta pogoj je bil v konkretnem individualnem delovnem sporu izpolnjen. Vedelo se je, na koga se tožba nanaša, toženec se je ves čas udeleževal postopka in tudi vložil odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo kot V.T. in s tem sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke. Ker je torej ta pogoj izpolnjen, napačna označba toženca ne more ogroziti njegove obrambe v postopku in tudi ne gre za subjektivno spremembo tožbe. Po tem pogojem je torej napako v zapisu imena ves čas postopka mogoče popraviti tudi v fazi izvršitve sodbe, zato je pritožba tožnika utemeljena.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo tožbo z dne 26. 8. 2008 obravnavati po vsebini.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.