Jedro

Ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla odločilnih oz. vseh dejstev (npr. čas nastanka obveznosti), je rezultat materialnopravne in ne formalne presoje tožbe. Na osnovi te ugotovitve sodišče tožbe ne more zavreči kot nepopolne.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0010 I 2002/01510-14 z dne 1.12.2003 v 1. in 3. točki izreka ter tožbo, vloženo kot predlog za izvršbo, zavrglo. Pravdne stroške tožene stranke v višini 445,99 € je naložilo v plačilo tožeči stranki.

Zaradi bistvenih kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava se pritožuje tožeča stranka. Predlaga spremembo sklepa tako, da sklep o izvršbi ostane v veljavi. Opozarja, da poziv sodišča z dne 30.1.2009 ne predstavlja poziva na dopolnitev vloge zaradi njene nepopolnosti, ker ne vsebuje opozorila na pravne posledice za primer, da vloga ne bo popravljena, torej na možnost zavrženja vloge. Meni, da je tožena stranka zahtevek po temelju priznala, ker je navajala, da se ni strinjala s kvadraturo stanovanjske površine in zato računov ni plačevala v zahtevanem znesku. Tožena stranka je vedela, na kaj se nanaša izterjevana terjatev tudi zato, ker je sporočala porabo vode, sicer pa tožeča stranka na podlagi odloka tekom leta zaračunava akontacije, obračun pa izdela najmanj enkrat letno po odčitku števca. Nasprotuje tudi stroškovnemu delu odločitve. Trdi, da so za isto vlogo toženi stranki stroški priznani dvakrat in trikrat za poročilo stranki, zaradi česar je toženi stranki priznanih 192,78 € stroškov preveč. Opozarja, da poročilo stranki po Odvetniški tarifi ne predstavlja samostojne storitve.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Opozarja na nesklepčnost tožbe in poudarja, da ničesar ne pripoznava. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožba zaradi pomanjkljivih navedb formalno neustrezna in zato nesposobna za obravnavanje (108. čl. ZPP). Pritožba temu nasprotuje, zato je naloga pritožbenega sodišča, da preveri, ali so očitki o pomanjkljivosti tožbe utemeljeni in ali je bila tožeča stranka pozvana, da pomanjkljivost odpravi.

Iz navedb v 1. točki vloge z dne 16.2.2008 je razvidno, da tožeča stranka zahteva plačilo stroškov iz naslova odvoza odpadkov in vodarine za objekt B. višina pa je razvidna iz listinskega dokaza, na kar se tožeča stranka sklicuje. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da ima tožba to pomanjkljivost, da dve terjatvi (terjatev vodarine in odvoza odpadkov) ne prikazuje ločeno. V primeru, ko je v eni tožbi združenih več zahtevkov, je treba opredeliti vsak zahtevek posebej. Ker pri stroških vodarine in odvoza komunalnih odpadkov gre za dve denarni obveznosti, ki se zaradi narave stvari morata obračunavati ločeno, bi bilo pričakovati, da ju bo tožeča stranka specificirala, torej prikazala vsako posebej. Ker pa obe terjatvi izhajata iz storitev, ki jih tožeča stranka izvaja za toženo, in ni razvidno, ali se tudi zaračunavata ločeno, ta nerazdeljenost ni taka pomanjkljivost, da bi bilo zaradi nje tožeči stranki mogoče odreči obravnavanje njene tožbe in s tem sodno varstvo. Kateri del terjatve se nanaša na plačilo storitev in kateri del na obresti, je razvidno iz predlogu za izvršbo priloženih listinskih dokazov (dokaza A1 in A2), zato tudi glede tega tožbi ni mogoče očitati pomanjkljivosti.

Ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla odločilnih oz. vseh dejstev (npr. čas nastanka obveznosti), pa je rezultat materialnopravne in ne formalne presoje tožbe. Ugotavljanje dejstev, ki jih mora tožeča stranka dokazati oz. so odločilna, privede do ugotovitve sklepčnosti oz. nesklepčnosti tožbe in meritorne odločitve o zadevi (brez obravnavanja dokazov le v primeru izostanka odgovora na tožbo – 318/3 ZPP). Tožeča stranka se je odločila uveljaviti terjatev, ki jo ima kot negativni saldo zabeleženo v svoji knjigovodski evidenci, in naloga sodišča je, da tak zahtevek obravnava. Glede na to, da se tožena stranka terjatvi upira, med drugim tudi po temelju, je vprašljivo, ali bo tožeča stranka uspešna, vendar pa je odgovor na to vprašanje lahko le posledica vsebinske presoje zadeve. Tudi s trditvijo, da je tožba nepopolna, ker tožeča stranka ni predložila verodostojnih listin, faktur oz. drugih dokumentov, se pritožbeno sodišče ne strinja. Da tožeča stranka s predlaganimi dokazi svoje terjatve ne more dokazati, je prav tako lahko rezultat le materialnopravne oz. vsebinske presoje.

Za presojo formalne ustreznosti sodbe je povsem nepomembno, da zaradi izčrpanosti vlog tožeča ne more navajati novih dejstev in dokazov. Glede na to, da se je čas, v katerem sta stranki imeli možnost predlagati nove dokaze, iztekel, se je tožeča stranka očitno odločila svojo terjatev dokazati s predloženimi listinskimi dokazi in pričo. Ker sodišče predlaganih dokazov ni obravnavalo, je preuranjen zaključek prvostopnega sodišča, da že razpisani narok ne bi privedel do drugačnega zaključka. Da bo sodišče lahko sprejelo tak zaključek, mora o zadevi meritorno odločiti; na osnovi ustnega obravnavanja ali brez njega, je posebno vprašanje. Šele rezultat presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj (8. čl. ZPP) bo dal odgovor, ali je tožeča stranka navajala vsa odločilna dejstva in predložila ustrezne dokaze za iztoževano terjatev in od tega bo odvisno, ali bo sodišču zahtevku ugodilo ali ga zavrnilo.

O vprašanju, ali je bila tožeča stranka ustrezno pozvana, da tožbo popravi, se pritožbenemu sodišču ni treba izrekati, ker po mnenju pritožbenega sodišča tožba ni nepopolna. Iz navedb je jasno, kaj tožeča stranka želi, zato bo tožbo sodišče moralo presojati vsebinsko. Sodišče prve stopnje naj presodi dokaze, ki sta jih stranki predlagali in o zadevi meritorno odloči. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo in ne spremenilo, ker bi v primeru spremembe moralo ugotavljati vsa odločilna dejstva, s tem pa bi bila strankama odvzeta možnost pritožbe (355. čl. ZPP). Razveljavitev stroškovnega dela odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari, zato pritožbenih razlogov, ki nasprotujejo temu delu sodbe, ni treba obravnavati.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. čl. ZPP, izrek o stroških postopka pa na 3. odstavku 165. čl. ZPP. O zadevi odloča sodnica posameznica na osnovi 5. odstavka 458. čl. ZPP.

(1) Izjemoma so navedbe lahko vsebovane v listinskem gradivu - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 489/2005.