Jedro

S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1. Očitek tožnika, da njegova zahteva za izrek sklepa za ničnega ni bila presojena, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da drugostopenjski organ pogojev za to, da se sklep izreče za ničen, ni našel. O tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti je že odločal tudi davčni organ prve stopnje in ga zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, tudi sodišče ne ugotavlja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Davčni urad Ljubljana je z izpodbijanim sklepom na podlagi izvršljivega plačilnega naloga, navedenega v izreku, začel zoper tožnika davčno izvršbo dolžnega zneska neplačane globe za prekršek in stroškov davčne izvršbe, v skupnem znesku 438,15 EUR z rubežem denarnih sredstev.

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-30-456/2011 z dne 10. 2. 2012 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi ugotavlja skladnost izpodbijanega sklepa z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi. Izvršilni naslov je plačilni nalog MNZ, Policijske postaje Ljubljana Center št. 99068451 z dne 9. 4. 2011 s potrdilom o izvršljivosti. Tožniku pojasni še, da pogoji za to, da se izpodbijani sklep izreče za ničnega, niso podani.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker je bil izvršilni postopek pri davčnem organu uveden, ne da bi bil postopek po Zakonu o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) uveden in končan, saj o predlogu tožnika za ugotovitev ničnosti ni bilo odločeno, iz izreka sklepa pa tudi ni razvidno, da je izdan pravi osebi. Tožnik nadalje ugovarja, da policija državljanov ne obravnava enako in je bil torej tožnik obravnavan diskriminatorno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi, ter razlogi, s katerimi davčni organ druge stopnje zavrne pritožbene ugovore. Ker so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim, jih sodišče zavrača z istimi razlogi in jih ne ponavlja.

Zatrjevanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa sodišče ne najde. Da bi identifikacija tožnika ne bila mogoča, ne drži. Identifikacijo namreč omogoča davčna številka, navedena v sklepu. Da bi bila ta nepravilna, tožnik ne zatrjuje. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi izvršljivega plačilnega naloga Policijske postaje Ljubljana Center in že zato ne drži navedba, da zoper tožnika postopek o prekršku ni bil uveden in zaključen.

Kot tožniku pravilno pojasni davčni organ druge stopnje, se s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru plačilni nalog. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je namreč dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1. Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.

Očitek tožnika, da tožena stranka tožnikove zahteve za izrek sklepa za ničnega ni presodila, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da tožena stranka pogojev za to, da se izreče za ničen, v pritožbenem postopku ni našla. Iz predloženega upravnega spisa pa sledi, da je o tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti odločal že davčni organ prve stopnje in ga z odločbo DT 42916-1241/2011 0821-49 z dne 2. 9. 2011 zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, pa sodišče, enako kot pred njim pritožbeni organ, ne ugotavlja.

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zadevi je odločilo na seji, ker o dejstvih, ki so za odločitev pravno pomembna, med strankama ni spora (59. člen ZUS-1).