Jedro

Tožeča stranka si lahko zagotovi pravico do revizije samo z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če to opusti, revizije ni.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec izprazniti stanovanje št. 4 v drugem nadstropju hiše in se v 60 dneh iz stanovanja izseliti.

Sodišče druge stopnje je ob reševanju toženčeve pritožbe po uradni dolžnosti razveljavilo sodbo prve stopnje in tožbo zavrglo.

Proti sklepu druge stopnje vlaga tožnica revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče sklep druge stopnje spremeni in potrdi sodbo prve stopnje.

Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno samo, kadar so izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Ko gre za premoženjskopravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek nanaša na izročitev stvari ali na izvršitev kakšne druge dajatve, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 80.000.00 Sit, oziroma po 1.čl. zakona o spremembah zakona o pravdnem postopku, ki je veljal v času, ko se je začel ta postopek (Ur.l. SFRJ št.20/90 z dne 13.4.1990), v zvezi z drugim odst. 382.čl. ZPP, 8.000.00 Sit. Za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, pa je odločilna vrednost, ki jo tožeča stranka navede v tožbi ( 2. odst. 186.čl. in 2. odst. 40.čl. ZPP). Tožeča stranka si torej lahko zagotovi pravico do revizije samo z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če to opusti in če sodišče ne izvede postopka po 3. odst. 40.čl. ZPP, revizije ni. Vse to velja tudi za revizijo zoper sklep (2. odst. 400.čl. ZPP), razen v primerih iz 3. odst. 400.čl. ZPP, ki pa v tej zadevi ne pridejo v poštev.

Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št. 18/91) ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji zakon o stanovanjskih razmerjih. Spori o razmerjih, ki jih ureja stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2. odst. 382.čl. ZPP.

V tej zadevi tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta. Ker ne gre za denarni zahtevek in ker vrednost spornega predmeta ni določena tako, kot to določa 2. odst. 186.čl. oz. 2. in 3. odst. 40.čl. ZPP, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. odst. 382.čl. ZPP. Zato revizija v tej zadevi ni dovoljena in jo je revizjsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).