Jedro

Z izdelavo strokovnega mnenja carinskega laboratorija je opredeljena trditvena podlaga, ki jo mora izpolniti carinski zavezanec, da utemeljeno nasprotuje ugotovitvam glede lastnosti blaga, ki vplivajo na uvrstitev v določeno tarifno oznako KNCT. Carinski zavezanec mora podati jasne, utemeljene navedbe, ki so strokovno dovolj kvalitetne in izčrpne, da lahko ustvarijo dvom v pravilnost ugotovljenih lastnosti blaga, kot izhajajo iz strokovnega mnenja carinskega laboratorija. Predlog za postavitev izvedenca mora torej temeljiti na tako konkretnih navedbah, da te vzbudijo pri carinskem organu dvom v pravilnost ugotovitev strokovnega mnenja carinskega laboratorija (npr. tudi s predložitvijo strokovnega mnenja) in s tem dvom v pravilnost uvrstitve blaga v tarifno oznako KN. V primeru, če je za odpravo tega dvoma, torej za ugotovitev pravilnega dejanskega stanja, potrebno strokovno znanje, s katerim carinski organ sam ne razpolaga, pa mora za dokončno ugotovitev resničnega dejanskega stanja ter s tem za razrešitev vseh dvomov postaviti izvedenca.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Novo mesto, št. DT 4240-49/2020-31 z dne 23. 9. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Novo mesto (v nadaljevanju: carinski organ), je z odločbo št. DT 4240-49/2020-31 z dne 23. 9. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) odločila, da se del blaga "10.023 kosov; matična plošča krmilnika s pomnilnikom, ki se lahko programira, v obliki tiskanega vezja, napetosti do 1.000 V: "Zipabox2 main PCB, z-wave US assembled pcb" (v nadaljevanju: Zipabox2) iz prve postavke uvozne carinske deklaracije št. IM A 19SI00112340880947 z dne 18. 9. 2019 Oddelka za carinjenje Obrežje pravilno uvrsti v tarifno oznako 8537 10 91 s TARIC-kodo 99 z 2,1 % erga omnes carinsko stopnjo (1. točka izreka). Del blaga "10.023 kosov; komunikacijska enota v obliki tiskanega vezja: "Zipabox 4G external module pcb fully assembled" (v nadaljevanju: Zipabox 4G) iz prve postavke uvozne carinske deklaracije št. IM A 19SI00112340880947 z dne 18. 9. 2019 Oddelka za carinjenje Obrežje pa se pravilno uvrsti v tarifno oznako 8517 62 00 s TARIC-kodo 00 z 0,0 % erga omnes carinsko stopnjo in se zanj odpre nova 10. postavka (2. točka izreka). Solidarnima dolžnikoma, prejemniku A., d.o.o. (drugotožniku) in deklarantu B., d.o.o. (prvotožniku), se za blago "10.023 kosov; matična plošča krmilnika Zipabox2" iz 1. točke izreka z 2,1 % erga omnes carinsko stopnjo določijo dajatve iz naslova carine v znesku 6.063,18 EUR (3. točka izreka), pri čemer se ugotovi, da je bil dolg iz tretje točke izreka te odločbe poravnan dne 7. 2. 2020. Odločeno je bilo tudi, da stroški analize ali preverjanja, ki so nastali med postopkom ali zaradi postopka, bremenijo organ, stranka pa stroškov ni priglasila (4. točka izreka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je deklarant B., d.o.o. kot posredni zastopnik prejemnika A., d.o.o. 18. 9. 2019 pri Oddelku za carinjenje Obrežje vložil uvozno carinsko deklaracijo, s katero je v prvi postavki od pošiljatelja C., LTD s Kitajske po postopku 4200 deklariral sprostitev v prost promet v okviru vnosa v domačo porabo blaga, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico, in sicer 20.046 kosov elektronskih sestavov - matične plošče Zipabox2 in Zipabox 4G iz tarifne oznake (polje 33 EUL) 8473 30 20 KN s TARIC-kodo 00, z 0,00 % erga omnes carinsko stopnjo.

3.Pri preverjanju točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije so bili odvzeti vzorci blaga, o čemer je carinski organ sestavil zapisnika in ju vročil prejemniku ter deklarantu. Iz strokovnega mnenja Generalnega finančnega urada (GFU) št. 2019-1214 z dne 21. 11. 2019 izhaja, da predstavlja pregledano blago s trgovskim nazivom Zipabox2 matično ploščo krmilnika v obliki tiskanega vezja velikosti 80 x 76 mm. Vgrajeno ima centralno procesno enoto, priključek RJ45, USB, napajanje in priključek za Wi-Fi anteno. Tiskano vezje se vstavi v plastično ohišje, ki ni priloženo vzorcu. Krmilnik se uporablja za upravljanje temperature, razsvetljave in drugih naprav v objektih. Deluje na napetosti do 1.000 V.

4.Pri uvrščanju v tarifno oznako je carinski organ upošteval Splošna pravila za razlago KN 1, 2(a) in 6, z uporabo Kombinirane nomenklature k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1602 z dne 11. oktobra 2018 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi z dne 23. julija 1987 (Uradni list EU L, št. 273, 31. oktober 2018; v nadaljevanju besedilo: KN); besedilo k oznakam KN 8537, 8537 10, 8537 10 91 in TARIC 8537 10 91 99; pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8537 ter pojasnjevalne opombe KN k tarifni oznaki 8537 10 91 (UL EU C št. 119/29 3. 2019).

5.Na podlagi ugotovitev v strokovnem mnenju je carinski organ blago Zipabox2 uvrstil v tarifno oznako 8537 10 91 KN - krmilniki s pomnilnikom, ki se lahko programirajo, s TARIC-kodo 99, za kar je predpisana 2,1% erga omnes carinska stopnja, in ne v deklarirano oznako 8473 30 20 KN s TARIC-kodo 00 kot dela v elektronski sestavi, ki sta samo ali zlasti namenjena za uporabo s stroji iz tarife številke 8471, za katero je predpisana carinska stopnja o,00% erga omnes.

6.Carinski organ je obravnaval pripombe tožnikov na zapisnik, vendar je ocenil, da ne vplivajo na ugotovitve iz strokovnega mnenja, zato je 28. 1. 2020 izdal odločbo št. DT 4240-49/2020-3, s katero je sprejel enako odločitev kot v izpodbijani odločbi. Zoper navedeno odločbo sta tožnika vložila pritožbo, kateri je Ministrstvo za finance z odločbo št. DT 498-1-8/2020-2 z dne 24. 12. 2020 iz razloga pomanjkljive obrazložitve in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ugodilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

7.V ponovnem postopku je carinski organ dne 1. 2. 2021 pridobil strokovno mnenje Komisije za uvrščanje blaga pri Finančnem uradu Novo mesto in nato še dodatno obrazložitev tega mnenja. Tožnika sta podala pripombe zoper navedene ugotovitve. Dne 16. 4. 2021 je bila opravljena ustna obravnava, katere so se udeležili pooblaščeni odvetnik zavezancev, strokovni pomočnik mag. Č. Č. in predstavnika drugotožnika. Dne 30. 4. 2021 je carinski organ pozval tožnika k dostavi dokazil, kot je bilo dogovorjeno na ustni obravnavi in dne 8. 6. 2021 prejel dokaze - dokument "zipabox, Smarthome gateway/hub" in DVD z video posnetki sestavljanja blaga. V zvezi s predloženimi dokazi je carinski organ ugotovil, da tožnika nista dostavila zahtevane dokumentacije proizvajalca spornega blaga, kot je bilo dogovorjeno na ustni obravnavi in kot sta bila pozvana, ampak sta predložila dokumentacijo uvoznika. Za uvrščanje blaga v KN pa je bistvenega pomena namen uporabe ob sprostitvi blaga v prost promet, ki ga opredeljuje proizvajalec/izvoznik in ne nadaljnja obdelava uvoženega blaga. Dne 8. 7. 2021 je bil nato izdan še zapisnik o carinski kontroli št. DT 4240-419/2020-29, na katerega sta tožnika prav tako podala pripombe.

8.V zvezi s pripombami tožnikov, da sta matični plošči Zipabox2 in Zipabox 4G dva sestavna dela veliko večjega sistema in ko je ta sistem dokončan, računalniško krmili druge zunanje naprave, carinski organ ugotavlja, da se blago Zipabox2 uporablja v okolju računalnikov kot avtomatizacija za krmiljenje procesov, vizualizacijo procesov in programiranje in ne za elektronsko obdelavo podatkov, kar dokazuje izjava uvoznika z dne 22. 1. 2019, ki je priložena uvozni carinski deklaraciji, podpisani s strani direktorja drugotožnika.

9.Nadalje uvrstitev matične plošče Zipabox2 temelji na besedilu tarifne številke 8537, ki med drugim navaja, da se pod to tarifno številko uvrščajo druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tarifne številke 8535 ali 8536, za električno krmiljenje. Pogoj vsebovanja dveh ali več izdelkov iz tarifne številke 8536 je po mnenju carinskega organa izpolnjen s prisotnostjo vtičnic RJ45 in USB na plošči glavnega vezja, ki bi se, kadar se uvažata ločeno, uvrščali pod tarifno oznako KN 8536 69 90, kot druge vtičnice, in s prisotnostjo elementov: Ethernet konektor, konektor za napajanje 12 Vin dva robna konektorja (Edge) za dodatne razširitvene radio module, ki bi se, kadar bi se uvažali ločeno, uvrščali pod tarifno oznako KN 8536 90 10, kot drugi aparati - vezni in kontaktni elementi za žice in kable.

10.Uvrstitev tega izdelka temelji tudi na pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8537 (3), ki med drugim navajajo, da so pod tarifno številko 8537 vključeni tudi krmilniki, ki se lahko programirajo - to so digitalni aparati, ki uporabljajo programiran spomin za shranjevanje navodil za izvajanje specifičnih opravil, kot je npr. logika, zaporedje operacij, časovno usklajevanje, štetje in avtomatika. Vse to služi krmiljenju raznih vrst strojev s pomočjo digitalnih ali analognih vhodno-izhodnih modulov.

11.V pojasnjevalni opombi KN k tarifni oznaki 8537 10 91 je navedeno, da ta tarifna podštevilka zajema plošče - sklope, ki imajo vgrajen spomin za električno krmiljenje strojev. Navedeno je, da so poleg izdelkov iz tarifne številke 8536 prisotni še drugi elementi, kot na primer tranzistorji ali tiristorji, ki delujejo kot stikalne naprave, mikroprocesor, povezovalni elementi in vir energije. Vsi ti elementi so v besedilu navedeni kot primer in možnost, ne pa kot pogoj za uvrstitev pod tarifno podštevilko KN 8537 10 91. Zaradi navedenih dejstev carinski organ ni sledil navedbi pooblaščencu uvoznika in deklaranta, da zadevna plošča ne vsebuje elementov iz tar. št. 8536.

12.Po presoji carinskega organa uvrstitev obravnavanega blaga v tarifno oznako KN 8473 30 20 kot deli, ki so samo ali zlasti primerni za uporabo s stroji iz tarifnih številk 8470 do 8472; elektronski sestavi ni mogoča. V KN opomba 5. A. k 84 poglavju je namreč navedeno, da so z izrazom "stroji za avtomatsko obdelavo podatkov" iz tar. 8471 mišljeni stroji, ki se lahko prosto programirajo. V opombi 5.E. k 84. poglavju je navedeno: Stroji, drugačni od strojev za avtomatsko obdelavo podatkov AGP, ki so konstruirani za opravljanje specifične funkcije, imajo pa vgrajen AGP ali pa delujejo v povezavi s stroji za AGP, se uvrščajo pod tarifno številko stroja, ki ustreza njihovi specifični funkciji ali, če to ni mogoče, pod preostale tarifne številke. Sklicevanje na nemško zavezujočo tarifno informacijo številka DEBTI1730/18-1 in avstrijsko zavezujočo tarifno informacijo številka ATBTI2017/000773 pa po mnenju carinskega organa ni mogoče, ker je zavezujoča tarifna informacija (ZTI) vezana na določenega imetnika odločbe, tarifno uvrstitev točno določenega blaga in je časovno omenjena (člen 23 in 33 Carinskega zakonika Unije- CZU).

13.Carinski organ tako ugotavlja, da je matična plošča s trgovskim nazivom Zipabox2 kompletno sestavljeno tiskano vezje, opremljeno z vsemi potrebnimi elektronskimi elementi, zato ima bistvene značilnosti krmilnika za upravljanje. Ker se uvaža brez ohišja, je prepoznavna kot nedokončan proizvod, ki ga je v skladu s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature 2 (a), opombo 5. E. k 84. poglavju kombinirane nomenklature, pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 8537 in pojasnjevalnimi opombami KN k tarifni oznako KN 8537 10 91 potrebno uvrstiti pod tarifno oznako 8537 kot krmilnik s pomnilnikom, ki se lahko programira. Carinski organ nadalje ugotavlja, da proizvajalec definira izdelek Zipabox2 kot "(The best modular smart home) controller", kar v prevodu pomeni "krmilna naprava, krmilnik". Poleg tega proizvajalec sam tudi navaja, da krmilnik predstavlja kompletno platformo, ki omogoča funkcijo upravljanja in nadzora nad zgradbami in prostori na daljavo.

14.V zvezi s komunikacijsko enoto v obliki tiskanega vezja s trgovskim nazivom Zipabox 4G pa carinski organ ugotavlja, da gre za enoto, ki omogoča komunikacijo med krmilnikom in oddaljenimi senzorji. Ker se uvaža brez ohišja, je prepoznavna kot nekončan proizvod in jo je zato potrebno uvrstiti v skladu s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature 2 (a), opombo 2 (a) k XVI. oddelku in pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 8517 pod tarifno oznako KN 8517 62 00 kot drugi aparat za prenos podatkov v žičnem ali brezžičnem omrežju, kar utemeljuje carinsko stopnjo 0,00 % erga omnes.

15.Zoper prvostopenjsko odločbo sta tožnika vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: toženka) z odločbo št. DT-498-1-39/2021-3 z dne 13. 4. 2023 zavrnilo.

16.Toženka kot drugostopenjski organ pritrjuje ugotovitvam carinskega organa glede lastnosti obravnavanega blaga in uvrstitve v tarifne oznake, zavrača pa tudi pritožbene navedbe o kršitvah določb postopka.

17.Po oceni toženke carinski organ ni bil dolžan slediti predlogu tožnikov za postavitev izvedenca, saj je pridobil mnenje carinskega laboratorija, zaupanja v katerega ni omajalo niti predloženo mnenje mag. Č. Č., kar je glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS in določbo 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pomenilo, da je imel carinski organ potrebno znanje, da je lahko odločil o uvrstitvi blaga pritožnikov v tarifno oznako KN, ne da bi imenoval izvedenca v postopku. Toženka pri tem opozarja, da strogo gledano predloženega mnenja ni mogoče obravnavati kot dokaz, pač pa zgolj kot trditve brez ustreznih dokazov, ki pri organu prve stopnje niso omajale vere v mnenje carinskega laboratorija o lastnostih in značilnostih pregledanega blaga ter o uvrstitvi blaga v KN, saj sta tožnika postavila trditev, da je mnenje mag. Č. Č. del njunih trditev. Ne glede na to pa tudi v primeru, kot je to v korist tožnikov storil carinski organ, če se to mnenje šteje kot dokaz za utemeljenost trditev tožnikov o uvrstitvi obravnavanega blaga v tarifno štev. 8473 30 20 KN, pri drugostopenjskem organu to ni vzbudilo dvoma v pravilnost mnenja, ki ga je izdelal carinski laboratorij pri GFU, pri čemer ne gre spregledati, da se je carinski organ pri izdelavi svojega mnenja opredelil do ugotovitev mag. Č. Č. Ob tem toženka še poudarja, da tožnika nista predložila mnenja drugega laboratorija o blagu (temveč mnenje izvedenca, ki sta ga sama angažirala), da bi lahko govorili o enakem rangu mnenj, kot je navedeno v sklepu Vrhovnega sodišča RS X Ips 286/2012 z dne 4. 4. 2013.

18.Po mnenju toženke prav tako ni bila potrebna izvedba dokaza z ogledom blaga pri prejemniku blaga, saj tožnika nista zatrjevala, da bi se ob ogledu videlo sporno blago v stanju, kot je bilo uvoženo, kar je v tej zadevi edino pravno relevantno. Carinski organ pa po oceni toženke tudi utemeljeno ni sledil predlogu po zaslišanju predlaganih prič - predstavnikov tožnikov, ki naj bi izpovedale o vseh njihovih trditvah, saj je bil ta dokazni predlog povsem splošen in pavšalen, carinski organ pa ni dolžan prek predlaganih dokazov iskati ustreznih pravno relevantnih (pri)tožbenih trditev.

Tožbene navedbe

19.Tožnika vlagata tožbo v upravnem sporu iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, nepravilno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava, vključno s kršitvijo Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Vztrajata pri vseh dotedanjih navedbah in dokaznih predlogih, podanih v upravnem postopku, in poudarjata, da predmetni matični plošči nista samostojna izdelka, temveč sta sestavna dela sicer veliko večjega sistema, ki je na koncu dejansko procesna enota, uvrščena v tarifno oznako 8471: ko je sistem dokončan, ta sistem računalniško krmili druge zunanje naprave, ki nato opravljajo določene funkcije, nikakor pa ne izvaja njihovih nalog. Pojasnjujeta, da je šele ta končni izdelek - ZIPATO ALLOY HUB sistem, ko je sestavljen v celoto, sposoben opravljati komunikacijo z zunanjimi napravami, vendar pa tudi ta končni izdelek, ki ni predmet tega postopka, ne upravlja z električnimi tokokrogi. Predmetno blago je torej namenjeno izključno za računalniško komuniciranje z drugimi sistemi, ne izvaja pa električnega krmiljenja ali razdeljevanja električnega toka, kar je po mnenju tožnikov v obravnavani zadevi ključno.

20.Tožnika izpostavljata, da so glede na vsebino materialnega prava (tarifne oznake 8537, na katero se sklicuje carinski organ oziroma toženka) stališča glede tega, kaj predmetno blago zmore in česa ne, diametralno nasprotna, pri čemer pa so njuna stališča izdatno dokazno podprta z mnenjem izvedenca mag. Č. Č., ki je pojasnil, da računalniška plošča lahko komunicira z drugim računalnikom in je sposobna vseh operacij kot klasična računalniška plošča, ne zmore pa operacij z električnim krmiljenjem ali razdeljevanjem električnega toka. Posledično tudi ne drži, da se krmilnik Zipabox2 uporablja za upravljanje temperature, razsvetljave in drugih naprav. Če bi držalo stališče carinskega organa in toženke, ki se zavzemata za to, da je matična plošča upravljavec elektrike, temperature, razsvetljave ipd., potem bi vsaka matična plošča (od mobilnega telefona, osebnega računalnika, tablice …), ki ima procesor, RAM-e, napajanje in ethernet konektor, morala biti definirana kot aktuator, čeprav te naprave nimajo relejev in podobnih komponent, ki služijo izključno za namene upravljanja z električnimi tokokrogi. To bi po logiki toženke še toliko bolj veljalo za matične plošče mobitelov in tablic, ki imajo tudi čipe za WiFi, Bluetooth in Celular, namenjene brezžični komunikaciji. Ta plošča torej sama po sebi ne omogoča nikakršnega "sprejema, konverzije in prenosa ali regeneracije zvoka, slike ali drugih podatkov", temveč prenos podatkov omogoča šele celoten sistem, v katerega je vgrajena. Tudi brez sodelovanja Zipabox2 ta plošča ne more opravljati niti upravljanja s komunikacijskim sistemom, zato ni samostojen izdelek, kar je nujen pogoj, da bi se jo lahko uvrstilo v tarifno številko 8537.

21.Tožnika vztrajata tudi pri stališču, da blago nima relevantnih elementov iz tarifnih oznak 8535 in 8536, zaradi česar uvrščanje v tarifno številko 8537 po njunem mnenju ni pravilno. V prid stališču, da je pravilno uvrščanje v tarifno številko 8473, govori tudi dejstvo, da predmetno blago ni samostojen izdelek in da vsekakor izpolnjuje vse pogoje iz pojasnjevalne opombe 5.A k Poglavju 84 KN, saj si lahko zapomni program ali programe obdelave in najmanj podatke, ki so takoj potrebni za izvršitev programa, lahko se prosto programira v skladu s potrebami uporabnika (ni res, da se lahko le omejeno programira), lahko izvaja aritmetične operacije, ki jih je določil uporabnik in lahko brez posredovanja človeka izvršuje program obdelave, ki od njega zahteva, da modificira potek obdelave z logično odločitvijo med potekom obdelave.

22.Po oceni tožnikov je neutemeljeno tudi sklicevanje carinskega organa na definicijo iz 22 let starega slovarja, ki zaradi napredka tehnike ni več aktualen, kakor tudi ne na komercialni opis končnega izdelka na internetu, ki je namenjen laikom in služi opisu končne funkcionalnosti, ki jo je mogoče doseči z vključitvijo drugih naprav, nikakor pa ne služi kot dokaz, da predmetno blago nekaj zmore, česar dejansko ne. Menita, da bi bilo opredeljevanje pomena besede "krmilnik" potrebno le, če bi bilo predhodno izkazano, da so izpolnjene osnovne predpostavke iz tarifne številke 8537, torej predpostavka, da predmetno blago električno krmili ali razdeljuje električni tok, kar pa ni izkazano. Posledično tudi ni možna razprava o tem, ali gre v danem primeru za krmilnik s pomnilnikom iz tarifne oznake 8537 10 91, saj že uvrstitev na ravni prvih štirih cifer, to je na ravni "8537", ni mogoča. Sklicujeta se tudi na več odločitev Sodišča Evropske unije (EU), zlasti na sodbi C-297/13 (Data I/O GmbH proti Hauptzollamt München) in C-376/07 (Kamino).

23.Tožnika nadalje izpostavljata, da je carinski organ s tem, ko ni izvedel predlaganih dokazov z zaslišanjem predstavnikov uvoznika (drugotožnika) - D. D., E. E. in F. F., ki so strokovnjaki za predmetno blago, kršil njune pravice iz 22. člena Ustave RS, kakor tudi 8. člen ZUP (ugotavljanje materialne resnice), prvi odstavek 138. člena ZUP (obveznost ugotavljanja vseh dejstev in okoliščin, ki so za zadevo pomembne) in 164. ter 165. člen ZUP (obveznost ugotavljanja dejstev z dokazi, s katerimi je ta dejstva mogoče dokazovati). Ta dokazni predlog sta tožnika podala tako, da sta v pripombah z dne 25. 12. 2019 najprej na devetih straneh pojasnila svoja naziranja in predstavila za to zadevo ključne tehnične karakteristike predmetnega blaga, nato pa sta na 10. strani navedla, da lahko vse to potrdijo navedeni trije predstavniki drugotožnika. Enako sta storila v odgovoru na poziv organa z dne 22. 3. 2021, kjer sta prav tako zelo podrobno predstavila za to zadevo relevantne tehnične karakteristike predmetnega blaga in predlagala, da se za potrjevanja resničnosti te predstavitve izvede zaslišanje predmetnih treh predstavnikov drugotožnika. O tem, da bi bil tak predlog nekonkretiziran, zato po mnenju tožnikov ni mogoče govoriti, prav tako pa tudi ne o tem, da bi bil nerelevanten. Smiselno enako velja tudi za dokazni predlog z ogledom ter preizkusom funkcionalnosti obeh plošč v prostorih uvoznika, saj bi se na ta način z uporabo tistih plošč, ki jih je carinski organ odvzel kot vzorec, preverilo, ali imajo te plošče take tehnične lastnosti, kot trdita tožnika, ali take, kot trdi carinski organ oziroma toženka.

24.V kolikor bi se sodišče postavilo na stališče, da je tudi računalniško krmiljenje izenačeno s pojmom električno krmiljenje v smislu tarifne številke 8537 KN, tožnika opozarjata, da je za tako razlago, ki ne izhaja iz besedila same KN, pristojno izključno Sodišče EU, nacionalna sodišča pa mu morajo to vprašanje zastaviti, saj sama razlage ne smejo izvesti (267. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije in prvi odstavek 113. člena Zakona o sodiščih). V tem primeru tožnika sodišču predlagata, da predmetni postopek prekine in Sodišču EU v smislu predhodnega odločanja postavi vprašanje, ali je določbo tarifne številke 8537 v Prilogi I Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1602 z dne 11. oktobra 2018 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi dopustno razlagati tako, da je vanjo mogoče uvrstiti tudi blago, ki ne izvaja električnega krmiljenja ali razdeljevanja električnega toka, temveč omogoča le komunikacijo z drugim računalnikom - to je računalniško krmiljenje.

25.Tožnika predlagata, da zaradi vseh izpostavljenih procesnih napak in kršitev ZUP ter Ustave RS in carinske zakonodaje (KN) sodišče tožbi ugodi, izpodbijani odločbi odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.

Navedbe toženke

26.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Glede ugovora nepravilne uporabe materialnega prava (stran 33 tožbe) navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil uporabljen pravilen materialni predpis, in sicer Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 2018/1602 z dne 11. 10. 2018, ki je začela veljati dne 1. 1. 2019. V odločbi druge stopnje je prišlo v obrazložitvi, ki ne zavezuje v pravnem prometu, do napačnega zapisa naslova materialnega prava, dejansko pa je bil uporabljen prej citiran predpis, kar izhaja tudi iz nadaljnje obrazložitve odločbe druge stopnje, ko so posamezni deli Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 2018/1602 z dne 11. 10. 2018 dobesedno navedeni v obrazložitvi, pri čemer tožnika ne trdita, da se to besedilo ne ujema z originalnim, kot izhaja iz Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 2018/1602 z dne 11. 10. 2018.

27.Toženka zavrača tožbene trditve in predloge, da bi carinski organ moral postaviti izvedenca ustrezne stroke, ki bi ugotovil objektivne lastnosti in zmožnosti predmetnega blaga. Meni, da je carinski laboratorij v celoti pravilno in strokovno ugotovil objektivne lastnosti predmetnega blaga, ki jih tožnika nista uspela omajati, saj nista predložila mnenja drugega laboratorija, pač pa sta v svoje trditve vključila ugotovitve izvedenca mag. Č. Č., ki poleg vsega iz razlogov, kot izhajajo iz obeh upravnih odločb, niso omajale verodostojnosti mnenja carinskega laboratorija.

28.Po mnenju toženke tudi ni na mestu sklicevanje na odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi štev. Up-233/2015-17 z dne 19. 10. 2017 in odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v zadevi Korošec proti Sloveniji v zvezi s postavitvijo neodvisnega sodnega izvedenca medicinske stroke v zadevah, kjer je mnenje podala invalidska komisija, saj ne gre za primerljivi situaciji. Pri tem opozarja, da se obe odločitvi, na kateri se sklicujeta tožnika, nanašata na tisti del postopka, ki pomeni sodno presojo pravilnosti in zakonitosti izdanih odločb v dvostopenjskem upravnem postopku pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem teče po pravilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in Zakona o pravdnem postopku (ZPP), medtem ko je predmetni postopek tekel po pravilih ZUP in Zakona o davčnem postopku. Poleg tega ni odveč opozoriti, da je pri carinskih zadevah predmet pregleda ugotavljanje objektivnih lastnosti blaga, pri postopkih, na katere se nanašajo odločitve, na katere se sklicujeta tožnika, pa gre za oceno delovne zmožnosti človeka.

29.Glede zavrnitve dokaznih predlogov tožnikov, ki sta jih postavila tekom upravnega postopka, toženka meni, da v nobenem primeru zavrnitve dokazov obeh tožnikov ni prišlo do vnaprejšnje dokazne ocene. V zvezi s v tožbi podanimi dokaznimi predlogi po zaslišanju prič D. D., E. E. in F. F. pa opozarja, da so še vedno pavšalni in nepopolni, saj tožnika nista navedla, o čem naj bi vsak od naštetih izpovedal. Nasprotuje tudi predlogu tožnikov, naj sodišče postavi predhodno vprašanje Sodišču EU, saj morata tožnika najprej dokazati svoje trditve, da obravnavano blago zmore računalniško krmiljenje.

Odločitev brez glavne obravnave

30.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih odločb ter upravnega spisa zaradi bistvenih kršitev določb postopka očitno, da je treba tožbi ugoditi, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (drugi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Sodna presoja

31.Tožba je utemeljena.

32.Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost odločitve carinskega organa o uvrstitvi dveh vrst blaga v tarifno oznako KN, in sicer: a) 10.023 kosov matičnih plošč krmilnika z oznako Zipabox2 iz prve postavke uvozne carinske deklaracije št. IM A 19SI00112340880947 z dne 18. 9. 2019 v tarifno oznako 8537 10 91 s Taric kodo 99 KN, z 2,1% erga omnes carinsko stopnjo, in b) 10.023 kosov komunikacijskih enot v obliki tiskanega vezja z oznako Zipabox 4G v tarifno oznako 8517 62 00 s Taric kodo 00 KN, z 0,0 % erga omnes carinsko stopnjo.

33.Med strankami ni sporno, da je za blago z oznako Zipabox 4G tako po odločitvi carinskega organa kot tudi po stališču tožnikov določena 0,0 % erga omnes carinska stopnja, sporna je le pravna podlaga za umestitev blaga v tarifno oznako, ki pa je vsebinsko povezana z določitvijo tarifne oznake za blago Zipabox2, za katerega je sporna tudi določitev višine carinske stopnje. Umestitev blaga Zipabox2 v tarifno oznako 8537 10 91 s Taric kodo 99 KN, kot je stališče carinskega organa, namreč pomeni 2,1 % erga omnes carinske stopnje (kar v konkretnem primeru pomeni plačilo carine v višini 6.063,18 EUR), tožnika pa sta nasprotno tekom celotnega upravnega postopka in tudi v tožbi navajala ter utemeljevala, da je potrebno obe vrsti blaga glede na njune lastnosti uvrstiti v tarifno oznako 8473 30 20 s Taric kodo 00 KN, za katero je določena 0,0% erga omnes carinska stopnja.

34.Tožnika sta kot sporna opredelila naslednja materialnopravna vprašanja in s tem povezana sporna dejanska vprašanja: 1. Ali se v tarifno številko 8537 uvršča tudi blago, ki ni sposobno električnega krmiljenja ali razdeljevanja električnega roka? 2. Ali je predmetno blago samostojen izdelek ali nesamostojen izdelek, saj je od tega vprašanja odvisno pravilno uvrščanje v KN? in 3. Ali predmetno blago izpolnjuje pogoje iz pojasnjevalne opombe 5.A k Poglavju 84 KN in posledično omogoča uvrščanje v to poglavje ter s tem v tarifno številko 8473, za katero se ves časa zavzemata tožnika? Sporno pa je tudi, ali je carinski organ s tem, ko ni sledil dokaznim predlogom tožnikov po postavitvi izvedenca v upravnem sporu, izvedbi ogleda in zaslišanju predstavnikov drugotožnika, zagrešil bistvene kršitve določb postopka.

35.Ugotovitve carinskega organa glede uvrstitve blaga v tarifno oznako KN v izpodbijani odločbi temeljijo na ugotovitvah glede lastnosti blaga v strokovnem mnenju GFU št. 2019-1214 z dne 21. 11. 2019. V zvezi s pomenom strokovnega mnenja carinskega laboratorija in položajem tozadevnega laboratorija v carinskem postopku je Vrhovno sodišče RS v več zadevah (npr. opr. št. X Ips 1309/2005, X Ips 1613/2006, X Ips 286/2012 in X Ips 390/2014) pojasnilo, da carinski laboratorij ne nastopa kot izvedenec v smislu ZUP, temveč gre za organizacijsko enoto Generalnega carinskega urada (sedaj GFU), ki posameznim carinskim uradom oziroma uradnim osebam zagotavlja strokovno pomoč za odločanje v konkretnih carinskih zadevah. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 286/2012 z dne 4. 4. 2013 še dodatno pojasnilo, da v postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni treba postaviti izvedenca, ki bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, ko carinski zavezanec z dokazi, ki jih predloži (na primer izvid in mnenje drugega laboratorija o istem blagu) pri uradni osebi vzbudi dvom v pravilnost strokovnega mnenja carinskega laboratorija, oziroma v drugih utemeljenih primerih.

36.Kot je razvidno iz povzete obrazložitve, je Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 286/2012 z dne 4. 4. 2013 predložitev izvida in mnenja drugega laboratorija o istem blagu v smislu dokazovanja nasprotnih trditev navedlo primeroma kot enega od možnih dokazov in ne kot edini možni merodajni dokaz, zaradi česar po oceni sodišča ni utemeljeno stališče toženke, da zgolj predložitev mnenja drugega laboratorija lahko pomeni enak rang mnenj, temveč sodišče meni, da kot dokaz zadošča (tudi) obrazloženo mnenje strokovnjaka.

37.Ob upoštevanju navedenega stališča Vrhovnega sodišča RS naslovno sodišče pojasnjuje, da je z izdelavo strokovnega mnenja carinskega laboratorija opredeljena trditvena podlaga, ki jo mora izpolniti carinski zavezanec, da utemeljeno nasprotuje ugotovitvam glede lastnosti blaga, ki vplivajo na uvrstitev v določeno tarifno oznako KNCT. Carinski zavezanec mora podati jasne, utemeljene navedbe, ki so strokovno dovolj kvalitetne in izčrpne, da lahko ustvarijo dvom v pravilnost ugotovljenih lastnosti blaga, kot izhajajo iz strokovnega mnenja carinskega laboratorija. Predlog za postavitev izvedenca mora torej temeljiti na tako konkretnih navedbah, da te vzbudijo pri carinskem organu dvom v pravilnost ugotovitev strokovnega mnenja carinskega laboratorija (npr. tudi s predložitvijo strokovnega mnenja) in s tem dvom v pravilnost uvrstitve blaga v tarifno oznako KN. V primeru, če je za odpravo tega dvoma, torej za ugotovitev pravilnega dejanskega stanja, potrebno strokovno znanje, s katerim carinski organ sam ne razpolaga, pa mora za dokončno ugotovitev resničnega dejanskega stanja ter s tem za razrešitev vseh dvomov postaviti izvedenca.

38.V obravnavanem primeru sta po presoji sodišča tožnika takšnemu dokaznemu standardu zadostila, zaradi česar bi carinski organ skladno s 189. členom ZUP moral postaviti izvedenca. Tožnika sta namreč hkrati s pripombami na zapisnik, s katerim ju je carinski organ seznanil z vsebino strokovnega mnenja GFU, predložila izvedensko mnenje mag. Č. Č., univ. dipl. inž., preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, CISA, CISM, CGEIT, sodnega izvedenca in sodnega cenilca za računalništvo in informatiko, s katerim sta dokazovala nasprotno od ugotovitev v strokovnem mnenju carinskega laboratorija, in sicer da se krmilnik Zipabox2 ne uporablja za upravljanje temperature, razsvetljave in drugih naprav v objektih in da obravnavano blago tega ne zmore, saj takšnih lastnosti nima. S predložitvijo izvedenskega mnenja sta tožnika prav tako dokazovala, da na predmetnih matičnih ploščah niso vgrajeni elektronski izhodni močnostni elementi ali releji, s pomočjo katerih bi lahko neposredno upravljali tokokroge, zato ta plošča ni uporabna za neposredno upravljanje procesov niti ni aparat za električno krmiljenje ali aparat za razdeljevanje električnega toka. Gre namreč za procesorsko ploščo, ki je podobna procesorskim ploščam v sodobnih osebnih računalnikih, le da je manj zmogljiva in ne more samostojno izvajati npr. krmiljenja električne energije. Električno upravljanje torej izvajajo drugi sistemi, plošča, na kateri je ta aplikacija nameščena, pa te sisteme lahko le upravlja na način, da kot centralna procesorska enota upravlja računalniške aplikacije in ne da neposredno vklaplja/izklaplja električne proizvode/kroge. Ta plošča zato služi le poganjanju JAVA aplikacije oziroma opravlja krmiljenje računalniških aplikacij.

39.Tožnika sta torej v upravnem postopku vseskozi nasprotovala ugotovitvam carinskega laboratorija glede funkcij in lastnosti krmilnikov Zipabox2 in Zipabox 4G, pri čemer pa carinski organ svojih ugotovitev glede tehničnih lastnosti obravnavanega blaga ni podkrepil s kakršnimkoli dokazom, z izjemo že omenjenega vsebinsko precej skopega strokovnega mnenja GFU z dne 21. 11. 2019, ki ne vsebuje opredelitve do vseh navedb oziroma pripomb tožnikov. Carinski organ se je poleg ugotovitev, da so na matičnih ploščah prisotni elementi iz tarifnih oznak 8535 in 8536 (čemur sta tožnika konkretizirano nasprotovala), v izpodbijani odločbi skliceval na splošno definicijo krmiljenja in opis blaga na spletni strani www....com, za katerega pa sta tožnika pojasnila, da je namenjen opisu končne funkcionalnosti izdelka in zato tudi po mnenju sodišča sam po sebi ne more služiti kot verodostojen dokaz za ugotovitev tehnične zmogljivosti obravnavanih matičnih plošč, zlasti ob upoštevanju predloženega mnenja mag. Č. Č., s katerim sta tožnika dokazovala nasprotno. Med strankami so torej bila že v upravnem postopku sporna vprašanja strokovne narave, t. j. ali je obravnavano blago sposobno električnega krmiljenja ali razdeljevanja električnega toka, kar bi utemeljevalo uvrstitev v tarifno oznako 8537 10 91 KN. Prav tako je kljub dopolnitvi dokaznega postopka in izvedbi ustne obravnave med strankami ostalo sporno vprašanje, ali se matične plošče Zipabox2 lahko prosto programirajo, kot sta zatrjevala tožnika, ali pa se lahko sprogramirajo le za končno število funkcij, kot sta navajala carinski organ in toženka, pri čemer gre za tehnična vprašanja, ki nedvomno terjajo strokovno znanje in zato sodišče teh zaključkov carinskega organa ne more preizkusiti.

40.Glede sklicevanja tožnikov na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-233/15-17 z dne 19. 10. 2017 in na zadevo Korošec proti Sloveniji (pritožba št. 77212/12, sodba ESČP z dne 8. 10. 2015) sodišče še pojasnjuje, da gre v navedenih zadevah resda za drugačno vrsto postopkov, vendar pa so po presoji naslovnega sodišča stališča Ustavnega sodišča RS in ESČP glede načel poštenega postopka in načela enakosti orožij upoštevna tudi v obravnavani zadevi. ESČP je namreč v citirani sodbi obrazložilo, da načelo enakosti orožij, ki je eden od elementov širšega koncepta poštenega sojenja, zahteva, da je vsaki strani dana razumna možnost, da predstavi svoj primer na način, ki je ne postavlja v bistveno slabši položaj, kot ga ima nasprotna stran. V zvezi s tem je ESČP tudi poudarilo, da je v svoji sodni praksi že priznalo, da v nekaterih okoliščinah pomanjkanje nepristranskosti na strani postavljenega izvedenca lahko povzroči kršitev načela enakosti orožij.

41.Sodišče k temu še dodaja, da se carinski organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil do dokaznih predlogov z opravo ogleda in preizkusa funkcionalnosti obeh matičnih plošč v prostorih uvoznika ter z zaslišanjem treh predstavnikov drugotožnika, kar vse sta tožnika predlagala že tekom upravnega postopka na prvi stopnji. Navedeno pomanjkljivost v obrazložitvi je sicer poskušala odpraviti toženka kot drugostopenjski organ, vendar pa sodišče soglaša s stališčem tožnikov, da so bili njuni dokazni predlogi glede zaslišanja strank oziroma prič v obravnavanem primeru zadostno konkretizirani, saj sta na koncu celotne obsežne utemeljitve vseh svojih že opisanih stališč pojasnila, da bodo predstavniki drugotožnika z zaslišanjem lahko potrdili "vse navedeno", pri čemer glede na predhodno utemeljitev konkretnih vsebinskih stališč carinski organ po oceni sodišča ni imel utemeljenega razloga, da zaslišanja predstavnikov drugotožnika ni izvedel oziroma se do teh dokaznih predlogov vsaj konkretizirano opredelil. Pri tem sodišče še poudarja, kot sta v tožbi izpostavila že tožnika, da vnaprejšnja dokazna ocena po stališču sodne prakse ni dopustna. Ob upoštevanju dejstva, da je bilo med strankami (med drugim) sporno vprašanje, katere funkcije zmore opravljati predmetno blago, pa bi po mnenju sodišča carinski organ moral dopustiti tudi izvedbo dokaza z ogledom in preizkusom funkcionalnosti matičnih plošč v prostorih uvoznika, saj sta tožnika v tem delu konkretizirano nasprotovala ugotovitvam carinskega laboratorija.

42.Glede na dejstvo, da je uvrstitev blaga v določeno tarifno oznako KNCT (uporaba materialnega prava) odvisna od ugotovljenih lastnosti blaga (dejanskega stanja), sodišče tako ocenjuje, da je carinski organ s tem, ko v upravnem postopku ni postavil (neodvisnega) izvedenca, prav tako pa se ni ustrezno opredelil do dokaznih predlogov z zaslišanjem treh predstavnikov drugotožnika in ogledom blaga v prostorih drugotožnika oziroma teh dokazov ni izvedel, kršil pravico tožnikov do poštenega postopka in načelo enakosti orožij, zaradi česar je dejansko stanje v bistvenih delih ostalo nepopolno ugotovljeno.

43.Upoštevajoč vse navedeno je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo carinskemu organu v ponovno odločanje, da ob upoštevanju stališč iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1) izpelje ponovni postopek, v katerem bo potrebno postaviti (neodvisnega) izvedenca, da bo podal ugotovitve vse relevantne ugotovitve glede tehničnih lastnosti in zmogljivosti matičnih plošč Zipabox2 in Zipabox 4G, po potrebi pa izvesti tudi druge dokaze za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.

44.Ker je sodišče tožbi ugodilo iz razloga bistvene kršitev določb postopka in posledične nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se do preostalih tožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

45.V zvezi s tožbenim predlogom za odpravo (tudi) drugostopenjske odločbe sodišče še pojasnjuje, da je odločba o zavrnitvi pritožbe zoper kasneje v upravnem sporu odpravljen akt odpravljena po samem zakonu, to je ipso lege.

Stroški postopka

46.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu sta tožnika, ki so ju v postopku upravnega spora zastopali pooblaščeni odvetniki, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV (pooblaščeni odvetniki v tej zadevi so namreč zavezanci za DDV) znaša 347,70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

47.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožnikoma prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ).

48.Plačana sodna taksa za postopek bo tožnikoma vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

-------------------------------

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami posameznih tarifnih oznak HS je carinski organ pojasnil, da niso zakonsko obvezujoče, vendar pa pomembno pripomorejo k razlagi področja uporabe posameznih tarifnih oznak HS.

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami posameznih tarifnih oznak HS je carinski organ pojasnil, da niso zakonsko obvezujoče, vendar pa pomembno pripomorejo k razlagi področja uporabe posameznih tarifnih oznak HS.

3.V navedeni sodbi je Sodišče EU utemeljilo, kdaj se izdelek uvrsti v tarifno številko 8473 in kdaj v eno od tarifnih številk poglavja 85, in sicer je ločnica v tem, ali je obravnavani izdelek samostojni izdelek ali ne. Uvrščanje izdelka pod tarifno številko 8473 KN je mogoče, če tega izdelka ni mogoče uvrstiti drugam kot samostojnega izdelka.

Tako sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 286/2012 z dne 4. 4. 2012.

Vsebino navedenega mnenja oziroma ugotovitev glede lastnosti blaga je sodišče povzelo v 3. točki obrazložitve te sodbe.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, carinski organ ni ugotovil pristranskosti ali nestrokovnosti izdelanega izvedenskega mnenja mag. Č. Č., temveč se je na njegove ugotovitve celo skliceval, in sicer v delu, ko je navedeno, da računalniška plošča lahko med drugim krmili zunanje naprave, ki opravljajo vklapljanje, izklapljanje ali zaščito strojnih krogov ali spajanje električnih krogov, pri čemer pa sta tožnika izpostavila, da je povzeti del ugotovitev izvzet iz konteksta, saj je v nadaljevanju pojasnjeno, da navedene funkcije opravljajo druge naprave, ki niso del predmetne plošče.

Vsebinsko primerljivo stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 3/2021 z dne 1. 3. 2023 (26. točka obrazložitve), s katerim je sicer odločalo o revizijskem vprašanju, na kakšen način mora stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja konkretizirati trditve glede smradu in hrupa. Navedena stališča pa so po oceni naslovnega sodišča smiselno uporabljiva tudi v predmetni zadevi, saj gre za presojo vprašanja, kakšnemu dokaznemu bremenu mora stranka zadostiti, da s svojimi navedbami vzbudi dvom v že izdelano strokovno mnenje (v primeru gradbenega dovoljenja pa v projektno dokumentacijo).

V 189. členu ZUP je določeno, da če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, opravi dokaz z izvedenci.

V zadevi Korošec proti Sloveniji je ESČP ugotovilo, da je prišlo do kršitve 6. člena EKČP iz razloga, ker so sodišča svoje odločitve o zavrnitvi pritožnikovega zahtevka in njegovega dokaznega predloga za postavitev izvedenca zavrnila z obrazložitvijo, da sta invalidski komisiji že ustrezno ocenili dokumentacijo iz pritožnikovega zdravstvenega kartona. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da sta bili invalidski komisiji odvisni od zavoda, saj je njune člane na predlog direktorja zavoda imenoval svet zavoda. Ugotovitve invalidskih komisij pa so bile neposredno odločilne za presojo pravic v tej zadevi. Za vsebinsko primerljivo zadevo je šlo tudi v zadevi Ustavnega sodišča RS št. Up-233/15-17.

Enako stališče je zavzelo ESČP tudi npr. v sodbah Kress proti Franciji št. 39594/98 in Gorraiz Lizarraga in drugi proti Španiji št. 62543/00.

Tako na primer zadeve ESČP: Sara Lind Eggertdóttir proti Islandiji, št. 31930/04, Placi proti Italiji, št. 48754/11 in Saridas proti Turčiji, št. 6341/10.

Prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 259/2016 z dne 24. 10. 2018, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 536/2016 z dne 8. 6. 2016 idr.

Dokazni predlog pa je primeroma dopustno zavrniti v primeru, če je določeno dejstvo že dokazano (npr. z izvedbo drugega dokaza).

Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 1398/2005 z dne 16. 12. 2008.

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, ur. Erik Kerševan, GV založba, Ljubljana 2019, str. 364.

Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 189, 189/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.