Jedro

Kadar eden izmed solastnikov predlaga, naj stvar pripade njemu, sam pa bo izplačal delež drugega solastnika, tedaj bi prisilna civilna delitev predstavljala protiustaven poseg v solastninsko pravico.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej nepravdni zadevi odločilo, da se opravi delitev stanovanja na naslovu … (posamezni del št. 7 v stavbi številka 884 v k. o. X) s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička (civilna delitev).

2. Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba navaja, da med strankama ni sporno, da stanovanja ni mogoče razdeliti v naravi. Prav tako ni sporno, da je pritožnik uveljavljal prevzemni interes na stanovanju. Ne strinja pa se z razlogi sodišča, da bi moral natančno navesti, zakaj želi, naj stanovanje pripade njemu. Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi opravilo tovrstne delitve.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik je v tem postopku uveljavljal t. i. prevzemni interes. To pomeni, da je predlagal, naj se opravi delitev v skladu s 5. odstavkom 70. člena SPZ (1). Po navedeni določbi se delitev (na predlog) opravi tako, da eden od solastnikov drugemu plača sorazmerni del prodajne cene, stvar pa v celoti pripada njemu.

6. Sodišče prve stopnje kljub podanemu predlogu ni opravilo tovrstne delitve, ampak je izdalo sklep o civilni delitvi (4. odstavek 70. člena SPZ). Nosilni razlog takšne odločitve je, da predlagatelj svojega prevzemnega interesa ni konkretiziral. Ni torej pojasnil, zakaj želi tak tip delitve.

7. Odločilno vprašanje tega pritožbenega postopka je, ali bi svoj predlog moral konkretizirati na ta način, da bi utemeljil svojo željo, naj celotna stvar pripada njemu, on pa drugi udeleženki (solastnici) v denarju izplača polovico vrednosti nepremičnine, ali pa mu pravni red takšne obveznosti ne nalaga.

8. Po prepričanju pritožbenega sodišča pravni red solastniku takšne obveznosti ne nalaga, poleg tega pa takšna obveznost sama po sebi ni niti smiselna niti ustavno skladna (2).

9. Pritožnik ima solastninsko pravico, ki je ustavno varovana. Civilna delitev predstavlja poseg v to ustavno pravico. Solastnik namreč v primeru civilne delitve izgubi vsa solastninska upravičenja: imeti stvar v (so)posesti, jo (so)uporabljati in z njo razpolagati (37. člen SPZ v povezavi s 66. členom SPZ). Vse, kar mu ostane po delitvi, je gola ekonomska vrednost. Tak poseg v solastninsko pravico je ustavno dopusten zaradi varstva pravic ostalih solastnikov, kadar noben drug način delitve ni mogoč oziroma zanj solastniki nimajo interesa. Kadar pa eden izmed solastnikov izrazi interes, da proti izplačilu ostalih solastnikov stvar pripade njemu, tedaj bi prisilna civilna delitev predstavljala protiustaven poseg v solastninsko pravico. Takšna razlaga določbe 70. člena SPZ, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, je zato ustavno neskladna ter iz tega razloga materialnopravno napačna. Nobenega stvarno utemeljenega razloga ni, da bi moral pritožnik svoj prevzemni interes kakorkoli dodatno utemeljevati. Temelj za ta njegov interes izhaja iz njegove solastninske pravice.

10. Ker je tako, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP (3) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Dodatni napotki za nadaljnje delo niso potrebni oziroma so razvidni iz obrazložitve.

(1) Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS št. 87/2002).

(2) Povsem drugačen je položaj, ko se vsak izmed solastnikov zavzema za to, da stvar pripade njemu. Tedaj seveda nastopi kolizija interesov oziroma kolizija solastninskih pravic. V takšnem položaju je seveda na mestu, da stranke izkazujejo svoj upravičen interes. Tak upravičen interes zakon konkretizira oziroma opredeli v 5. odstavku 70. člena. Govori namreč o upoštevanju velikosti idealnih deležev, dosedanjem načinu rabe stvari in potrebah solastnikov. Vendar pa v obravnavani zadevi za takšno kolizijo, kot rečeno, ne gre.

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 s poznejšimi spremembami)