Jedro

Delodajalec mora upoštevati vse okoliščine , ki se nanašajo bodisi na kriterije ali pa na status varovanih kategorij delavcev po 36.c in 36.d členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št.14/90 , 5/91, 71/93), če so nastale v času ugotavljanja trajnih presežkov, vse do dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Tožnica je bila opredeljena kot trajno presežna delavka na podlagi kriterija strokovne izobrazbe, vendar je v času ugovornega postopka izpolnila pogoj strokovne izobrazbe (končala je program V. stopnje zahtevnosti), kar pa delodajalec ni upošteval, zato ji je delovno razmerje nezakonito prenehalo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 2.12.1991 o prenehanju delovnega razmerja tožnici in sklep delavskega sveta tožene stranke z dne 26.2.1992, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnice ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za čas, ko ni delala izplačati pripadajočo plačo v višini razlike, ki bi jo tožnica prejemala, če bi delala in dejansko prejetimi zneski nadomestila plače, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečnih akontacij plač do plačila ter ji povrniti tudi stroške postopka v znesku 44.890,00 SIT, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 355. členu ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti stroškovno zavrne oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter naloži toženi stranki tudi povrnitev tožničinih stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, po uradni dolžnosti pa je pazilo na obstoj absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 2. odst. 354. člena ZPP in pravilno uporabo materialnega prava ter pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako pa ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve pravil postopka.

Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je bila tožnica opredeljena kot trajno presežna delavka na podlagi izločilnega kriterija strokovne izobrazbe, čeprav je v času ugovornega postopka izpolnila pogoj zahtevane strokovne izobrazbe.

Tožnici je bila dne 23.1.1992 izdana diploma, s katero ji je bila priznana stopnja strokovne izobrazbe izobraževalnega programa obratni strojni tehnik, ki je uvrščen med programe za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju V. stopnje zahtevnosti, kar izhaja tudi iz dopisa Srednje kovinske, strojne in metalurške šole A.. Že iz obrazložitve dokončne odločbe tožene stranke z dne 26.2.1992 jasno izhaja, da je bila tožnica po kriteriju delovne uspešnosti ocenjena s 15 točkami, enako kot še 5 delavcev v tem oddelku, zato je bila podana ocenitev še po nadaljnjem kriteriju strokovne izobrazbe tako, da je postala trajni višek na podlagi izločilnega kriterija, to je strokovne izobrazbe. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe tožene stranke, da tožnica ni bila opredeljena kot trajno presežna delavka na podlagi izločilnega kriterija strokovne izobrazbe.

Pravilno je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo dejstvo, da je tožnica pridobila ustrezno strokovno izobrazbo še tekom ugovornega postopka, torej pred dokončnostjo odločitve tožene stranke.

Delodajalec mora upoštevati vse okoliščine, ki se nanašajo, bodisi na kriterije ali pa na status varovanih kategorij delavcev po 36. c in 36. d členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93), če so nastale v času ugotavljanja trajnih presežkov vse do dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Ker je tožnica pridobila strokovno izobrazbo v času ugovornega postopka, je bila tudi po zaključku sodišča druge stopnje tožnica opredeljena za trajni presežek nezakonito na podlagi izločilnega kriterija strokovne izobrazbe. To, da je tožnica pridobila strokovno izobrazbo V. stopnje že januarja 1992, je tožena stranka v času, ko je odločala o ugovoru, že vedela, vendar pa tega pri svoji odločitvi ni upoštevala, zato je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep tožene stranke, na podlagi katerega je bila tožnica opredeljena za trajni presežek in ugodilo tožničinemu reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlog, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (368. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 166. v zvezi s 154. členom ZPP. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi sporne zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica trpi sama stroške odgovora na pritožbo.