Jedro

Glede predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe z dne 26. 7. 2023, s katerim je nasprotni udeleženec predlagal spremembo stikov na način, da bi mladoletni otroci preživeli z njim en teden v juliju in en teden v avgustu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nezmožnost strnjenega preživljanja dopusta na morju v trajanju enega tedna že drugo leto zapored ni nekaj, kar bi otroke ogrožalo, prav nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da bi bili otroci ogroženi ravno, če bi režim stikov, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 7. 12. 2022, spremenili (kot izhaja iz 16. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca z dne 17. 3. 2023 za izdajo sklepa o začasni odredbi (I. točka izreka), da se zavrne predlog predlagateljice z dne 22. 5. 2023 za izdajo sklepa o začasni odredbi (II. točka izreka) in da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca z dne 26. 7. 2023 za izdajo sklepa o začasni odredbi (III. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Izpodbija I. in III. točko izreka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 17. 3. 2023 glede dodelitve mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo njemu (pri tem pa določi stike s predlagateljico in višino preživnine) in da ugodi njegovemu predlogu z dne 26. 7. 2023 za izdajo sklepa o začasni odredbi glede načina izvajanja stikov v času počitnic oziroma letnih dopustov. Glede predloga za izdajo začasne odredbe z dne 17. 3. 2023 navaja, da je 2. 8. 2022 podal kazensko ovadbo zoper mater predlagateljice A. A. in predlagal zaslišanje prič B. B. in C. C., ki sta bili priči zgoraj opisanih dogodkov. Nadalje navaja, da je 19. 1. 2023 pri Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) podal prijavo zaradi fizičnega nasilja, ki ga izvajata predlagateljica in njena mama nad mladoletnimi otroki, pristojni CSD pa je v zvezi z navedenim dogodkom istega dne podal na Policijsko postajo prijavo. Dne 12. 2. 2023 je ponovno ugotovil, da sta predlagateljica in njena mama nad otroki izvajali fizično nasilje, kot izhaja iz poškodbenega lista za mladoletno D. D. in mladoletnega E. E. z dne 10. 2. 2023 ter fotografij posnetih 10. 2. 2023. Tudi glede tega dogodka je pristojni CSD podal prijavo na policijo. Zaradi navedenih telesnih poškodbo oziroma fizičnega nasilja po njegovem mnenju obstajajo pogoji za to, da se mladoletni otroci zaupajo v varstvo in vzgojo njemu. Po njegovem obstaja resna grožnja, da bo predlagateljica tudi prihodnje nadaljevala z nezakonitimi ravnanji, kar pri mladoletnih otrocih povečuje tveganje za razvoj stisk, ki lahko negativno vplivajo na njihov osebnostni razvoj. Glede predloga za izdajo začasne odredbe z dne 26. 7. 2023, s katerim je predlagal, da bi mladoletni otroci preživeli z njim en teden v juliju in en teden v avgustu, navaja, da so mladoletni otroci že drugo leto zapored prikrajšani za preživljanje dopusta in poletnih počitnic z nasprotnim udeležencem, to pa je v njihovo škodo. Predlagateljica ignorira pozive nasprotnega udeleženca, naj preneha z nasiljem nad mladoletnimi otroki, po mnenju nasprotnega udeleženca se mladoletni otroci pri predlagateljici počutijo ogrožene in ne morejo vzpostaviti temeljnega občutka varnosti, preteklo nasilje predlagateljice pa je izkazano z zgoraj navedenimi ovadbami in dopisi CSD, v katerih je jasno konkretizirano in opisano izvrševanje nasilje. Sklicuje se, da je potrebno začasno odredbo izdati, ker so mladoletni otroci izrazili željo, da bi živeli z njim (pri tem se sklicuje na odločbe Odločbo Ustavnega sodišča Up-957/16-26 z dne 22. 6. 2017), tega pa sodišče ni upoštevalo oziroma se do tega ni kritično opredelilo. Da bi ugotovili poškodbe mladoletnih otrok s strani predlagateljice in njene mame, bi lahko potrdile s strani nasprotnega udeleženca predlagane priče, ki jih pa sodišče ni zaslišalo, temveč je zaključke oprlo zgolj na dejstva in do zdaj zbrane listinske dokaze ter zaslišanje pravdnih strank, s tem pa je bila podana kršitev po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti uradno upoštevnih niti pritožbeno uveljavljanih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7. Iz dosedanjega poteka postopka je razvidno, da sta udeleženca postopka bivša partnerja, ki imata tri mladoletne otroke (F. F., rojenega [...] 2017, D. D., rojeno [...] 2018 in E. E., rojenega [...] 2019), da med njima od junija 2022 poteka postopek glede zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, ureditve stikov in določitve preživnine, ki še ni končan, da je bil tekom predmetnega postopka nasprotnemu udeležencu zaradi izvajanja nasilja nad predlagateljico izrečen ukrep po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), da se je predlagateljica skupaj z otroki zatekla v varno hišo v X, da je bilo nato z začasno odredbo z dne 18. 8. 2022 odločeno, da stiki začasno potekajo pod nadzorom CSD, nato pa je bila začasna odredba spremenjena z začasno odredbo z dne 20. 9. 2022, s katero je bilo odločeno, da se mladoletni otroci začasno zaupajo v varstvo in vzgojo predlagateljici, obenem pa so bili določeni stiki z nasprotnim udeležencem (vsako sredo od 13.30 ure do 16.30 ure, predaja otrok na CSD) in preživnina. Nato je bil s sklepom o začasni odredbi z dne 7. 12. 2022, ki je že pravnomočen, režim stikov spremenjen na način, da ima nasprotni udeleženec stike z mladoletnimi otroki tri vikende zapored od petka od 15.00 ure, ko jih prevzame v vrtcu, do ponedeljka, ko jih pripelje nazaj v vrtec ob 9.00 uri, v četrtem zaporednem vikendu pa otroci preživijo vikend z materjo, v tistem tednu pa se izvajajo stiki v sredo od 13.30 ure do 16.30 ure, pri čemer predaja otrok poteka na CSD.

8. Pregled zadeve nadalje pokaže, da je nasprotni udeleženec vložil dva predloga za izdajo regulacijskih začasnih odredb (in sicer 17. 3. 2023 in 26. 7. 2023). Sodišče prve stopnje je oba predloga za izdajo začasnih odredb zavrnilo, ker je štelo, da ni za verjetno izkazan pogoj ogroženosti otrok po 161. členu DZ.1

9. Pritožbeno sodišče zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje, pri tem pa še dodaja. Osrednji razlog nasprotnega udeleženca za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe z dne 17. 3. 2023, s katerim je predlagal, da se mladoletni otroci dodelijo v varstvo in vzgojo njemu, s predlagateljico pa se določijo stiki, je bilo zatrjevano fizično nasilje, ki naj bi ga predlagateljica in njena mati izvajali nad otroci. Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni pojavil. Sodišče prve stopnje se je ustrezno na hiter in primeren način2 prepričalo, da nasprotni udeleženec zatrjevanega fizičnega nasilja ni uspel dokazati s stopnjo verjetnosti, saj niti iz izpovedi predlagateljice, mnenja CSD z dne 4. 4. 2023 in pisnih izjav prič (G. G. in H. H.), zaposlenih v Varni hiši v X, kjer se predlagateljica trenutno nahaja, ni mogoče sklepati na obstoj zatrjevanega nasilja, prav nasprotno, s stopnjo verjetnosti je izkazano, da zatrjevanega fizičnega nasilja sploh ni bilo (kot je podrobno razloženo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe z dne 17. 3. 2023 utemeljeno zavrnilo.

10. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tudi pritožbeno uveljavljana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ni podana. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve podrobno pojasnilo razloge, zakaj prič, ki jih predlagal nasprotni udeleženec, ni zaslišalo, nasprotni udeleženec pa v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da bi vse navedbe glede fizičnega nasilja nad otroki potrdile priče, ki jih je predlagal, pri čemer pa niti ne konkretizira, za katere priče gre in pri katerih dogodkih, kjer naj bi se izvajalo zatrjevano fizično nasilje nad otroci, so bile te priče prisotne. Na tako posplošene in pavšalne pritožbene očitke pa pritožbeno sodišče ne more podati konkretiziranega odgovora.

11. Na pritožbena izvajanja nasprotnega udeleženca, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 17. 3. 2023, s katero je zahteval, da se otroci predodelijo v varstvo in skrb njemu, zatrjeval, da je 2. 8. 2022 podal kazensko ovadbo zoper mater predlagateljice A. A. in predlagal zaslišanje prič B. B. in C. C., ki sta bili priči zgoraj opisanih dogodkov, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da gre za dogodke, ki so se zgodili pred izdajo sklepa o začasni odredbi z dne 20. 9. 2022, s katero je bilo odločeno, da se mladoletni otroci začasno zaupajo v varstvo in vzgojo predlagateljici (obenem pa so bili določeni stiki z nasprotnim udeležencem in preživnina), kar pomeni, da so ti dogodki že zajet s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi z dne 20. 9. 2022 in v predmetnem postopku odločanja o novi začasni odredbi niso več pravno upoštevni.

12. Glede pritožbenih izvajanj, da je potrebno predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 17. 3. 2023 ugoditi, ker so mladoletni otroci izrazili željo, da bi živeli z njim, do česar pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo (pri čemer se pritožba sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-957/16-26 z dne 22. 6. 2017),3 pa pritožbeno sodišče odgovarja, da nasprotni udeleženec v pritožbi niti ne navede, komu in kdaj so mladoletni otroci izrazili željo, da bi živeli z njim, zato se pritožbeno sodišče o njih ne more konkretizirano opredeliti. Poleg tega nasprotni udeleženec v pritožbi niti ne zatrjuje, da je bila ta izražena želja otrok podana v obliki otrokovega mnenje v smislu s 96. člena ZNP-14 oziroma 143. člena DZ,5 glede katerega bi se bilo sodišče prve stopnje dolžno opredeliti, niti ni bilo sodišče prve stopnje glede na starost otrok (v času odločanja so bili stari med 3 in 5 let) dolžno pridobiti mnenja otrok, saj niso sposobni razumeti pomena postopka in posledice odločitve. In nenazadnje, pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen, pritožbena izvajanja, da so otroci izrazili željo, da bi želeli živeti z nasprotnim udeležencem, pa ne kažejo na njihovo ogroženost, zato s tovrstnimi zatrjevanji nasprotni udeleženec v postopku izdaje začasne odredbe ne more uspeti, četudi bi se izkazala za resnična.

13. Glede predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe z dne 26. 7.2023, s katerim je nasprotni udeleženec predlagal spremembo stikov na način, da bi mladoletni otroci preživeli z njim en teden v juliju in en teden v avgustu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nezmožnost strnjenega preživljanja dopusta na morju v trajanju enega tedna že drugo leto zapored ni nekaj, kar bi otroke ogrožalo, prav nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da bi bili otroci ogroženi ravno, če bi režim stikov, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 7. 12. 2022, spremenili (kot izhaja iz 16. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožbeno sodišče tako pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da zaradi neobstoja ogroženosti otrok pogojev za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 26. 7. 2023 ni bilo.

14. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1). Predlagateljica stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 V skladu z navedeno določbo sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. 2 Narava postopka za izdajo tovrstne začasne odredbe v primeru ogroženosti otroka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč se mora sodišče omejiti zgolj na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi (VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17.11.2021, VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14.07.2021). 3 Iz navedene ustavne odločbe izhaja, da v postopku odločanja o začasni odredbi sodišče ne sme prezreti oziroma zanemariti otrokovega mnenja, če ga ta izrazi v sodnem postopku. 4 Prvi odstavek navedenega člena določa, da v postopku za varstvo koristi otroka sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvesti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. V skladu z drugim odstavkom istega člena v primeru, kadar otrok želi izraziti svoje mnenje, lahko to stori na centru za socialno delo ali v razgovoru z zagovornikom otroka, ki je bil otroku dodeljen v skladu z zakonom, ki ureja varuha človekovih pravic, ali glede na starost in druge okoliščine na neformalnem razgovoru s sodnikom, lahko tudi ob sodelovanju strokovno usposobljene osebe, vselej brez prisotnosti staršev. 5 Le-ta določa, da sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.