Jedro

Pritožnikovo strinjanje ni pogoj za pridobitev položaja nasprotnega udeleženca. Zanj zadostuje, da je predlagatelj določeno osebo navedel kot osebo, zoper katero vlaga predlog.

Z zakonsko določenim krogom udeležencev (22. člen ZNP-1), pogojenim z naravo nepravdnega postopka, določba 191. člena ZPP, ki razširitev tožbe na novega toženca pogojuje z njegovim soglasjem, ni združljiva in zato njena uporaba v nepravdnem postopku ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ima A. A. položaj nasprotnega udeleženca v tem postopku.

2. Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je njegovo stališče, da ne more biti nasprotni udeleženec, pravilno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, - da je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je pogodba, s katero je nasprotna udeleženka postala solastnica nepremičnine, ki je predmet delitve, nična in ugodeno zahtevku za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, po katerem je bil solastnik nepremičnine pritožnik, - da je predlagateljica po pravnomočnosti navedene sodbe razširila predlog na pritožnika, - da je pritožnik po vročitvi predloga in pozivu na odgovor navedel, da se z razširitvijo predloga nanj ne strinja. Sodišče je zavzelo stališče, da pritožnikovo strinjanje ni pogoj za pridobitev položaja nasprotnega udeleženca. Zanj zadostuje, da je predlagatelj določeno osebo navedel kot osebo, zoper katero vlaga predlog.

6. Stališče temelji na pravilnem stališču, da z zakonsko določenim krogom udeležencev (22. člen ZNP-1), pogojenim z naravo nepravdnega postopka, določba 191. člena ZPP, ki razširitev tožbe na novega toženca pogojuje z njegovim soglasjem, ni združljiva in da zato njena uporaba v nepravdnem postopku ne pride v poštev. Sodišče je stališče utemeljilo s prepričljivimi razlogi, ki imajo podlago tudi v utrjenih stališčih teorije in sodne prakse. Ker jim pritožnik obrazloženo ne nasprotuje, zadostuje sklicevanje nanje.

7. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo drugega nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).