Jedro

ZFPPIPP določa, kdo so stranke stečajnega postopka ter kdo so osebe, ki so procesno legitimirane za vložitev pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje (126. člen v zvezi s 53., 54. in 55. členom ZFPPIPP). Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati: vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Družbenika sta imela možnost v teku prodaje uveljaviti predkupno pravico. O svojih pravicah sta bila obveščena. Družbenica S. d. o. o. je celo nastopala na dražbi, pa svoje predkupne pravice ni uveljavila. Glede na navedeno ni mogoče govoriti o tem, da so bile pritožnikoma kršene ustavne pravice do združevanja in do svobodne gospodarske pobude, če sta jih imela možnost v postopku prisilne prodaje uveljaviti, pa tega nista storila, niti nista podala pritožbenih razlogov s tem v zvezi (da bi jima bilo onemogočeno sodelovanje pri nakupu deleža in s tem uveljavljanje predkupne pravice).

Izrek

I. Pritožba S. d. o. o., E. d. o. o. in Občine V. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Družba X. d. o. o. sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da so izpolnjeni pogoji za prenos poslovnega deleža dolžnika v družbi E. d. o. o., v deležu 5,10003 % v korist kupca X., d. o. o., ter se pri tem poslovnem deležu po uradni dolžnosti opravi izbris iz vseh morebitnih vknjiženih bremen po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP, 1. točka izreka). Pravnomočni sklep je listina, kije podlaga za izbris bremen v korist kupca (2. točka izreka sklepa).

2. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prenosu poslovnega deleža dolžnika v družbi na podlagi smiselne uporabe določil 342. člena ZFPPIPP.

3. Zoper takšen sklep so se z isto pritožbo pritožili predkupna upravičenca S. d. o. o. in Občine V. ter upnica E. d. o. o. Navajajo, da sklep izpodbijajo na podlagi z Ustavo zagotovljenih kavtel. 4. Na pritožbo je odgovoril kupec X. d. o. o. in priglasil stroške odgovora na pritožbo. Svoje mnenje je podal tudi upravitelj.

5. Pritožba ni utemeljena.

**Glede pritožbe E. d. o. o.**

6. ZFPPIPP določa, kdo so stranke stečajnega postopka ter kdo so osebe, ki so procesno legitimirane za vložitev pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje (126. člen v zvezi z 53. 54. in 55. člen ZFPPIPP). Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati; vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. 7. Določba prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP določa, da se proti sklepu o prodaji iz 331. člena tega zakona, sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona, sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena in sklepu iz četrtega odstavka 343. člena tega zakona lahko pritožijo samo upniki.

8. Iz seznama upnikov stečajnega dolžnika izhaja, da je E. d. o. o. upnica stečajnega dolžnika in s tem upravičena vložiti pritožbo, čeprav sama tega dejstva v pritožbi ni navedla.

9. Iz pritožbenih navedb ne izhajajo konkretni razlogi pritožnice, ki je upnica dolžnika in tudi družba, katere delež se prodaja, zakaj meni, da izpodbijani sklep ni pravilen. Njeni razlogi so v celoti enaki, kot so pri drugih dveh pritožnicah, ki sta njeni družbenici in se sklicujeta na spremenjeno družbeno pogodbo. O teh razlogih se višje sodišče podrobneje izjasni v nadaljevanju te obrazložitve. Pritožnica pa ne pojasni, kaj so tisti razlogi, ki glede njenega položaja kot upnice dolžnika pomenijo, daje izpodbijani sklep napačen.

**Glede pritožb Občine V. in S. d. o. o.**

10. Iz podatkov Poslovnega registra izhaja, da sta Občine V. in S. d.o.o družbenici in imetnici poslovnih deležev v družbi E. d. o. o, katere družbenik je tudi stečajni dolžnik in se prodaja njegov 5,1003% delež.

11. Določba petega odstavka 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, druge družbenike (oziroma drugega družbenika) pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila (zakonita predkupna pravica).

12. V primeru prodaje v stečajnem postopku veljajo posebna pravila o uveljavitvi zakonite predkupne pravice (347. člen ZFPPIPP). Če se premoženje, kije predmet zakonite predkupne pravice, v stečajnem postopku prodaja na javni dražbi (kot se je prodajalo tudi v tem primeru), predkupni upravičenec lahko uveljavi predkupno pravico tako, da plača varščino za udeležbo na dražbi, na dražbi izjavi, da uveljavlja predkupno pravico, in podpiše prodajno pogodbo ter plača celotno kupnino v 15 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP).

13. Predkupna upravičenca S. d. o. o. in Občina V. na način, kot je predpisan v 4. točki drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, v konkretnem primeru nista uveljavljala predkupne pravice. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, daje upravitelj dne 4. 7. 2019 (red. št. 286) na podlagi sklepa sodišča z dne 3. 5 .2019 (red. št. 280) objavil javno dražbo z zviševanjem izklicne cene za dne 4. 9. 2019. V tej objavi je predkupne upravičence seznanil z njihovimi pravicami v primeru prisilne prodaje poslovnega deleža Občine V. na javno dražbo ni pristopila. Na dražbi je sodeloval le družbenik S. d.o.o, ki je najprej sicer dražil, potem pa odstopil od draženja in tudi po koncu dražbe ni uveljavil svoje predkupne pravice, kot to izhaja iz 347. člena ZFPPIPP. Kupec 5,1003% poslovnega deleža družbe E. d. o. o. je bila z na javni dražbi z doseženo kupnino 3.000,00 EUR družba X. d. o. o. Vse navedeno je razvidno iz zapisnika o dražbi z dne 4. 9. 2019 (red. št. 292).

14. Pritožnici se v pritožbi niti ne sklicujeta na svojo predkupno pravico in njene morebitne kršitve v postopku prisilne prodaje.

15. Pritožbeno sodišče še navaja, da so navedbe pritožnikov, da so jim kršene ustavno zagotovljene pravice do svobodne gospodarske pobude in do združevanja ter do enakosti pred zakonom, saj bi bila zgolj zaradi stečaja enega izmed družbenikov, družba prisiljena dopustiti vstop novega družbenika, pavšalizirane in nekonkretizirane, saj ne navedejo, kaj konkretno to pomeni. Pritožbeno sodišče ob tehtanju pravic družbenikov, da pod pogoji prisilne prodaje v družbo vstopi novi družbenik in med tehtanjem pravice do svobodne gospodarske pobude in združevanja ter enakopravnosti pred zakonom ne vidi prave povezave. Pritožniki niti ne navedejo, zakaj novi družbenik pomeni grožnjo za njihovo svobodno gospodarsko pobudo, niti zato, da jim je s tem kršena pravica do združevanja.

16. Pritožnika še navajata, daje sklep sodišča prve stopnje napačen zaradi tega, ker so dne 8. 10. 2019 sprejeli spremembo družbene pogodbe, v kateri so na novo določili, da mora novega pridobitelja deleža družbenika skupščina družbe sprejeti s tričetrtinsko večino glasov. Na isti skupščini družbenikov so tudi sprejeli sklep, da kupca deleža X. d. o. o. ne sprejmejo v družbo in mu odrekajo pravico vpisa v sodni register. Menijo, da imajo pravico zavrniti vstop družbenika, ki mu ne zaupajo, kar so storili s spremembo družbene pogodbe. Dejstvo, da je eden izmed družbenikov v stečaju, ne sme vplivati na pravico združevanja in pravice do svobodne gospodarske pobude.

Pritožbeno sodišče odgovarja, da sta imela družbenika možnost v teku prodaje uveljaviti predkupno pravico. O svojih pravicah sta bila obveščena, kot je bilo že zgoraj navedeno. Družbenica S. d. o. o. je celo nastopala na dražbi, pa svoje predkupne pravice ni uveljavila. Glede na navedeno ni mogoče govoriti o tem, da so bile pritožnikoma kršene ustavne pravice do druževanja in do svobodne gospodarske pobude, če sta jih imela možnost v postopku prisilne prodaje uveljaviti, pa tega nista storila, niti nista podala pritožbenih razlogov s tem v zvezi (da bi jima bilo onemogočeno sodelovanje pri nakupu deleža in s tem uveljavljanje predkupne pravice).Tako ne zdržijo njuni argumenti o neustavnosti ravnanja sodišča. Glede spremene družbene pogodbe pa pritožbeno sodišče pripominja, da na odločitev sodišča ne more vplivati, ker gre za prisilno prodajo, poleg tega je bila sprejeta šele en mesec potem, ko je upravitelj dne 9. 9. 2019 sklenil kupoprodajno pogodbo o prodaji poslovnega deleža družbe E. d. o. o. 17. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba Občine V. in družbe S. d. o. o. ter E. d. o. o. ni utemeljena in ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18. X. d. o. o. nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).