Jedro

Dolžina primarnega roka za grajanje napak je odvisna od okoliščin konkretnega primera, med drugim tudi od narave dobavljenega blaga. Če gre za hitro pokvarljivo blago, mora kupec reagirati hitreje kot pri nepokvarljivem blagu. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da bi glede na to, da je bilo predmet dobave meso (svinjski jeziki), ki je pokvarljivo, morala toženka zatrjevane pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga grajati takoj oziroma brez odlašanja, in sicer ne glede na to, ali je bilo blago zamrznjeno ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v petnajstih dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v 8 dneh od vročitve te sodbe plačati 3.993,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 4. 5. 2018 dalje do 9. 2. 2024 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki v 8 dneh od vročitve te odločbe povrniti stroške postopka v višini 672,98 EUR (III. točka izreka).

2.Zoper II. in III. točko izreka izpodbijane sodne odločbe je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo ter toženki naloži povračilo stroškov odgovora na pritožbo v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka do plačila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi gre za čezmejni gospodarski spor, pri katerem vrednost zahtevka brez obresti, stroškov in izdatkov ne presega 5.000 EUR, zato se za ta postopek uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 2. člena Uredbe št. 861/2007). Za vprašanja, ki jih ta uredba ne ureja, evropski postopek v sporih majhne vrednosti ureja procesno pravo države članice, v kateri teče postopek (19. člen Uredbe št. 861/2007), torej Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.

6.Tožnica v tem postopku zahteva plačilo preostanka kupnine za dobavljeno blago, in sicer 2.307,81 EUR za dobavljeno blago po računu št. 605868 in 1.685,80 EUR za dobavljeno blago po računu št. 705687.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožnica toženki v skladu z dogovorom prodala in dobavila svinjske jezike, svinjske nogice, svinjske kosti in loj-goveji zamrznjen, v količinah in po ceni, kot natančneje izhaja iz računa št. 605868 v višini 7.734,40 EUR z dne 19. 6. 2016 in z zapadlostjo istega dne. Toženka je račun št. 605868 delno plačala, delno pa je plačilo tega računa zavrnila, in sicer za znesek v višini 3.334,40 EUR. Toženka je dobavljeno blago raztovorila 21. 6. 2016. Predložena fotografska dokumentacija zatrjevanih pomanjkljivosti svinjskih jezikov je datirana na 22. 6. 2016. Toženka je tožnico o zatrjevani neprimernosti svinjskih jezikov za prehrano ljudi obvestila 4. 7. 2016. Tožnica reklamacije ni priznala. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni možna presoja, ali je bilo res dobavljeno blago z napako in ali je za takšno napako odgovorna tožnica, ker toženka ni določno pojasnila ne kakšna kakovost ne kakšen način pakiranja blaga (mesa), katerega plačilo zavrača, je bil med pravdnima strankama sploh dogovorjen, ter v čem in zakaj naj bi dobavljeno meso odstopalo od ustrezne kakovosti, iz predloženih fotografij pa ni mogoče zaključiti, da je na fotografijah res sporno meso in da je to meso neustrezne kvalitete, in še manj, kako naj bi takšna kvaliteta vplivala na siceršnjo nesporno dogovorjeno ceno spornega mesa. Glede na to, da toženka ni ugovarjala količini in ceni dobavljenega blaga, njen posplošen ugovor glede kvalitete pa je neizkazan, je sodišče prve stopnje zaključilo, da mora toženka zanj plačati še vtoževani znesek v višini 2.307,81 EUR. Sodišče prve stopnje je nadalje pojasnilo, da ugoditev temu delu zahtevka narekuje tudi presoja, da toženka tožnici zatrjevane napake ni grajala v primernem roku, pri čemer toženka ni zatrjevala in izkazala opravičljivih razlogov, zaradi katerih domnevne napake ni grajala v primernem roku, zato je izgubila pravico, da se sklicuje na pomanjkljivosti glede blaga. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da je tožnica toženki v skladu z dogovorom prodala in dobavila svinjske nogice, svinjske kosti in loj-goveji zamrznjen, v količinah in po ceni, kot natančneje izhaja iz računa št. 705687 v višini 5.581,50 EUR z dne 30. 5. 2017 in z zapadlostjo istega dne. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženka tožnici še vedno dolguje vtoževani znesek po tem računu v višini 1.685,80 EUR, ker ni dokazala, da je ta znesek že plačala.

8.Ker imata stranki sedeža v različnih državah, ki sta obe podpisnici Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (v nadaljevanju DK), je sodišče prve stopnje njuno razmerje pravilno presojalo skladno z določili DK. V nadaljevanju pritožbeno sodišče povzema določbe DK, ki so odločilne za obravnavani spor. Prvi in drugi odstavek 35. člena DK določata, da je prodajalec dolžan dobaviti tako količino, kakovost in vrsto blaga, kot je določeno v pogodbi, in sicer pakirano ali zavarovano na način, kot je določeno v pogodbi. Če se strani nista drugače sporazumeli, se šteje, da blago ni istovetno blagu iz pogodbe, če: ni primerno za namene, za katere se istovrstno blago običajno uporablja; ni primerno za posebni namen, s katerim je bil prodajalec izrecno ali molče seznanjen med sklenitvijo pogodbe, razen če iz okoliščin ne izhaja, da se kupec ni oprl, niti je bilo razumno opreti se na strokovnost in razsojanje prodajalca; blago ni tako kakovostno, kot ga je prodajalec prikazal kupcu v vzorcu ali modelu; ni pakirano ali zavarovano na način, običajen za takšno blago ali če tega ni, na ustrezen način, da se ohrani in zavaruje blago. Prvi odstavek 38. člena DK določa, da je kupec dolžan pregledati blago ali ga odvisno od okoliščin dati v pregled v čim krajšem možnem roku. Prvi odstavek 39. člena DK določa, da kupec izgubi pravico, da se sklicuje na pomanjkljivost glede istovetnosti blaga, če o tem prodajalcu ni poslal obvestila, v katerem je navedel naravo pomanjkljivosti, v primernem roku od trenutka, ko jo je odkril ali bi jo bil moral odkriti. 40. člen DK določa, da prodajalec nima pravice uporabiti določb 38. in 39. člena, če se pomanjkljivost glede istovetnosti nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla biti neznana, kupcu pa jih ni odkril. 44. člen DK določa, da lahko kupec zniža ceno ali zahteva odškodnino, razen za izgubljeni dobiček, tudi če ni prodajalca v primernem roku obvestil o pomanjkljivostih glede istovetnosti blaga, če ima primerno opravičilo, zakaj ni poslal zahtevanega obvestila.

9.V sporih majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je v sporih majhne vrednosti izključen. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je toženkino ugovor glede neustrezne kakovosti dobavljenih 2.084 kg svinjskih jezikov neizkazan, ker iz predloženih dokazov (fotografij) ni mogoče zaključiti, da je fotografirano meso res neustrezne kakovosti. Pritožnica s pritožbenimi navedbami o iztekanju, kislemu vonju in spremenjeni barvi ter organoleptičnih spremembah, ki naj bi bile razvidne iz fotografij, izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno, zato pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ne sme upoštevati.

10.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je toženkino sklicevanje na zatrjevane pomanjkljivosti dobavljenih svinjskih jezikov neutemeljeno tudi zato, ker zatrjevane pomanjkljivosti glede istovetnosti (napake) blaga ni grajala v primernem roku, zaradi česar je skladno s prvim odstavkom 39. člena DK izgubila pravico, da se sklicuje na pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga.

11.Ugotovljeno je bilo, da je toženka dobavljeno blago raztovorila 21. 6. 2016 in dne 22. 6. 2016 pripravila fotografsko dokumentacijo, s katero dokazuje zatrjevane pomanjkljivosti blaga, ter tožnico o zatrjevani pomanjkljivosti blaga obvestila dne 4. 7. 2016. Prvi odstavek 39. člena DK določa, da kupec izgubi pravico, da se sklicuje na pomanjkljivost glede istovetnosti blaga, če o tem prodajalcu ni poslal obvestila, v katerem je navedel naravo pomanjkljivosti, v primernem roku od trenutka, ko jo je odkril ali bi jo bil moral odkriti. Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem konkretnem primeru. Dolžina primernega roka je odvisna od okoliščin konkretnega primera, med drugim tudi od narave dobavljenega blaga. Če gre za hitro pokvarljivo blago, mora kupec reagirati hitreje kot pri nepokvarljivem blagu. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da bi glede na to, da je bilo predmet dobave meso (svinjski jeziki), ki je pokvarljivo, morala toženka zatrjevane pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga grajati takoj oziroma brez odlašanja, in sicer ne glede na to, ali je bilo blago zamrznjeno ali ne. Primeren rok za grajanje pomanjkljivosti blaga začne teči od trenutka, ko je kupec odkril napako ali bi jo bil moral odkriti. Ker je toženka dne 22. 6. 2016 pripravila fotografsko dokumentacijo zatrjevanih pomanjkljivosti dobavljenega blaga, je najkasneje takrat odkrila zatrjevane pomanjkljivosti, zato za presojo primernega roka ni odločilno, da pri zamrznjenem blagu prodajalec odgovarja za svoj izdelek v celotnem roku uporabnosti izdelka, ki ga je navedel. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera obvestilo prodajalcu o zatrjevanih pomanjkljostih blaga, ki je bilo poslano 13. dan po raztovarjanju blaga oziroma 12. dan po pripravi fotografske dokumentacije zatrjevanih pomanjkljivosti blaga, ni bilo podano v primernem roku. Ker toženka tudi ni navajala opravičljivih razlogov, zakaj obvestila o napakah ni podala v primernem roku, je izgubila pravice iz naslova zatrjevanih pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga.

12.Sodišče prve stopnje je napravilo dokazno oceno predložene elektronske korespondence med strankama in zaključilo, da gre za nejasna in dvoumna elektronska sporočila tožnice, ki ne dokazujejo toženkine trditve, da je tožnica reklamacijo priznala. Ker gre za dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati pritožbenih navedb, da je bila reklamacija priznana.

13.V sporih majhne vrednosti je pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izključen, izjemo predstavlja zgolj nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, ki je posledica zmotne uporabe materialnega prava (prvi in drugi odstavek 458. člena ZPP). Zato v pritožbi ni dopustno navajati novih dejstev, tj. dejstev, ki jih stranka ni zatrjevala že pred sodiščem prve stopnje. Pritožbene navedbe, da se je tožnik zavedal oziroma bi se moral zavedati, da je dobavil svinjske jezike s kakovostnimi napakami (puščanje in druge organoleptične spremembe), predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Pritožbeno sodišče kljub temu pojasnjuje, da iz zapisa v tožničinem odgovoru na toženkino obvestilo o zatrjevani napaki, na katerega se sklicuje pritožnica v podkrepitev svojega stališča, da je bila prodajalcu pomanjkljivost blaga znana, zaključek o prodajalčevem zavedanju o pomanjkljivostih blaga ne izhaja.

14.Pritožbene navedbe, da je do prodaje blaga, ki je predmet obravnavane zadeve, prišlo zaradi poskusa sporazumne rešitve težave, ki naj bi nastala zaradi tožnikovega neplačila blaga, ki naj bi ga pri toženki kupil 20. 1. 2015, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi niso pravno odločilne. Pritožbeno sodišče zato na te pritožbene navedbe ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena za presojo utemeljenosti pritožbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15.Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 17. člena v zvezi s 16. členom Uredbe št. 861/2007. Drugi odstavek 17. člena Uredbe št. 861/2007 določa, da se za pravna sredstva uporablja 16. člen uredbe, ta pa določa, da stroške postopkov nosi stranka, ki v pravdi ne uspe, vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v pravdi uspe, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom. Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Tožničini stroški pritožbenega postopka obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR. Pritožbeno sodišče tožnici ni priznalo priglašenih 100 točk za pregled listin in dokumentacije ter 100 točk za sestanek s stranko, ker ne gre za samostojni storitvi, temveč so ta opravila že zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je toženka dolžna tožnici povrniti v roku petnajst dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

-------------------------------

1I. točka izreka, ki je toženka ne izpodbija, vsebuje sklep o zavrnitvi toženkine zahteve za opravo glavne obravnave.

2"Ali ste prepričani, da je vse v takšnem stanju, kot kažejo fotografije? Kajti ob natovarjanju ni bilo notri toliko vode-soka?"

Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami.

Glej npr. sklepe tukajšnjega sodišča (na katere opozarja pritožba) I Cp 1905/2012 z dne 4. 7. 2012, I Cp 296/2014 z dne 29. 1. 2014 in I Cp 3377/2016 z dne 3. 1. 2017.

Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.