Jedro

Zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo uporabljeno zakonsko določbo in zaradi učinkov 414. člena Ustave iz leta 1974, je bilo treba odločbo tožene stranke odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 29.12.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnikov za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker je v postopku ugotovila, da ne izpolnjujeta pogojev po določbi 13.a. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Ugotovila je namreč, da je sicer S.S. v prošnji navedla, da je po starših Slovenka, vendar to v postopku ni bilo ugotovljeno.

V tožbi tožeči stranki navajata, da sta starša prvotožnice vsekakor Slovenca, zato meni, da izpolnjuje pogoje 13.a člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije za sprejem v Slovensko državljanstvo. Zato enako velja tudi za njenega sina. Glede na povedano tožnika predlagata, da sodišče njuni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Člen 13. a zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92 - ZDS) je določal, da ne glede na pogoje iz 10. člena tega zakona lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki je vsaj po enem od staršev po poreklu slovenske narodnosti, pa ji je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z odpustom, odrekom ali odvzemom ali zaradi zgodovinskih okoliščin ni pridobila državljanstva Republike Slovenije. Drugi odstavek istega člena pa je določal, da o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije daje predhodno mnenje Vlada Republike Slovenije. V tretjem odstavku člena je uredil postopek za pridobitev državljanstva po prvem odstavku tega člena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-69/92-30, z dne 10. decembra 1992 (Uradni list RS, št. 61/92 - odločba US) določbo 13. a člena zakona o državljanstvu skupaj s členom 41. razveljavilo. Odločilo je, da razveljavitev začne učinkovati dne 1.6.1993 s pravnim učinkom po 1. in 2. odstavku 414. člena ustave iz leta 1974 (ustava). Ta določa, da se zakoni, za katere je ugotovljeno, da so nehali veljati in drugi predpisi ali splošni akti, ki so odpravljeni ali razveljavljeni, ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem objave odločbe ustavnega sodišča, če do tega dne niso bila pravnomočno rešena. Drugi odstavek pa določa, da se predpisi in drugi splošni akti, izdani za izvrševanje predpisov ali samoupravnih splošnih aktov, ki jih ni več mogoče uporabljati, ne uporabljajo od dneva objave odločbe ustavnega sodišča, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju s to ustavo ali zakonom. Ker odločitev o pridobitvi državljanstva obeh tožnikov še ni bila pravnomočno rešena do objave odločbe ustavnega sodišča, je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti. Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku rešiti vlogo obeh tožnikov v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ob uporabi ustreznih določb zakona o državljanstvu Republike Slovenije in v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku.

Sodišče je na podlagi določb 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo lahko tožena stranka o zahtevku ponovno odločala. Določbe zakona o upravnem sporu je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I)