Jedro

Za izterjavo članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije je pristojno sodišče. (Opomba: Stališče velja za postopke, začete do 11.10.2001. Od tedaj dalje je pristojna DURS.)

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

S predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine je upnica zahtevala od dolžnice plačilo članskega prispevka. Izvršilno sodišče je predlogu ugodilo. Na dolžničin ugovor je pritožbeno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Menilo je, da za izvršbo ni pristojno sodišče ampak davčni organ.

Sklep pritožbenega sodišča izpodbija vrhovna državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je pritožbeno sodišče nepravilno uporabilo 1. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ ter drugi odstavek 20. člena Zakona o gospodarski zbornici (Ur. list RS št. 14/90 in 19/2000; v nadaljevanju ZGZS v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča z dne 28.9.2000 št. U-I-184/00-17 (Ur. list RS št. 94/2000), nepravilno pa je tudi opustilo uporabo 23. člena ZIZ. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo pritožbenemu sodišču v novo odločanje.

Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo obema strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Upnica je predlagala izvršbo zaradi poravnave članskega prispevka dolžnice za leta 1998, 1999 in 2000. V letih 1998 in 1999 je veljal 20. člen ZGZS v besedilu, objavljenem v Ur. listu RS št. 14/90. Ta zakonska določba, na katero se sklicuje pritožbeno sodišče, ne daje podlage za razlago, da izterjuje članske prispevke za upnico Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) ob uporabi določb Zakona o davčnem postopku (Ur. list RS št. 18/96 do št.108/99; v nadaljevanju ZDavP). Članski prispevek, ki ga morajo plačevati člani upnice, namreč ni obvezna dajatev, ki bi jo po prvem odstavku 1. člena ZDavP lahko opredelili kot davek.

Sklepe, na katere se tudi sklicuje pritožbeno sodišče, je sprejela skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (upnice) v letih 1998 in 1999, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGZS (Ur. list RS št. 19/2000), ki je začel veljati 11.3.2000. Omenjeni sklepi vsak v 7. točki (te so enake v vseh sklepih) določajo, da obračunava, pobira in izterjuje članarino za račun upnice DURS ob uporabi ZDavP, in sicer na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med upnico in DURS.

Ker je upnica omenjene sklepe sprejela po ZGZS, objavljenem v Ur. listu RS št. 14/90, zakonske podlage za sprejem takšne določbe, kot jo je sprejela v točkah 7 sklepov, ni imela. Njeni sklepi pa brez ustreznega zakonskega pooblastila niso podlaga za vzpostavitev pristojnosti DURS za izterjavo članskega prispevka zanjo, še manj pa so lahko podlaga za izbiro drugačnega postopka (upravnega namesto sodnega) za izterjavo članskega prispevka.

Šele drugi odstavek 20. člena ZGSZ v besedilu, v kakršnem je bil objavljen v Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZGZS (Ur. list RS št. 19/2000), je pooblastil upnico, da lahko pobiranje članskega prispevka s pogodbo prenese na DURS. Pritožbeno sodišče pa tudi na drugem odstavku 20. člena ZGZS v sedanjem besedilu ni moglo upnici odkloniti upravičenja, da sama izterja članski prispevek v sodnem izvršilnem postopku, in sicer iz sledečih razlogov:

1./ Upnica utemeljuje zahtevek na plačilo članskega prispevka na sklepih, sprejetih pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGZS. Ta zakon pa ne velja za nazaj;

2./ Ustavno sodišče je s sklepom z dne 28.9.2000 št. U-I-184/00-17 (Ur. list RS št. 94/2000) izvrševanje drugega odstavka 20. člena ZGZS zadržalo do končne odločitve Ustavnega sodišča (zadržalo pa je tudi izvrševanje 7. točke nekega poznejšega sklepa skupščine Gospodarske zbornice Slovenije, ki se glasi enako, kot sklepi, na katere je pritožbeno sodišče oprlo svojo odločbo), in

3./ Ne glede na zgoraj (pod točko 1./ in 2./) navedeno je izterjava članskega prispevka originarna pravica upnice, ki pa jo lahko s pogodbo prenese na DURS. Obstoj takšne pogodbe ni ugotovljen, pa tudi če bi bil, to še ne pomeni, da se je Gospodarska zbornica lastnemu uveljavljanju te pravice odpovedala.

Iz zgoraj povedanega sledi, da je pritožbeno sodišče drugi odstavek 20. člena ZGZS res zmotno uporabilo. V posledici tega je tudi zmotno uporabilo 1. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je to sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.