Jedro

Sodišče je plačilni nalog sicer izdalo, še preden je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bila v trenutku, ko je odločilo o ugovoru zoper plačilne naloge, odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočna. Razlog, zaradi katerega je bila sodna taksa napačno odmerjena, pa je s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks odpadel. Rok za plačilo sodnih taks po plačilnih nalogih ni mogel začeti teči, preden ni bilo pravnomočno odločeno o predlogu za taksno oprostitev in ugovorih zoper plačilna naloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Druga tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom Pg 77/2012 z dne 13. 8. 2014 odločilo: - da se ugovor drugotožene stranke z dne 5. 4. 2014 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse za ugovor po tar. št. 4023 ZST-1, opr. št. Pg 77/2012 z dne 28. 3. 2013, zavrne (točka I. izreka sklepa), - da se ugovor toženih strank z dne 5. 4. 2014 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse za pritožbo po tar. št. 1121 ZST-1, opr. št. Pg 77/2012 z dne 28. 3. 2013 zavrne (točka II. izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila druga tožena stranka iz razloga, ker sta bila navedena plačilna naloga izdana preuranjeno in sodišče ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog ne bi smelo zavrniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz naslova vloge, s katero se je druga tožena stranka pritožila zoper navedeni sklep, sicer izhaja, da se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 3. 2013. Vendar iz obrazložitve izhaja, da se druga tožena stranka dejansko pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 5. 2014. Pritožba je sicer bila vložena tudi zoper sklep sodišča z dne 28. 3. 2013, vendar je o slednji, kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, že bilo odločeno.

5. V obravnavanem primeru je potek postopka bil sledeč: - sodišče prve stopnje je dne 18. 1. 2013 izdalo sodbo Pg 77/2012, dne 15. 2. 2013 pa je izdalo predhodno odredbo Pg 77/2012, - zoper sodbo so pritožbo napovedale vse tožene stranke in obenem predlagale, da jih sodišče oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek (567,00 EUR), prav tako pa je zoper sklep o predhodni odredbi ugovor vložila druga tožena stranka in sodišču prav tako predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse za ugovor (16,00 EUR), - sodišče prve stopnje je s sklepom Pg 77/2012 z dne 28. 3. 2013 navedena predloga toženih strank zavrnilo in obenem izdalo sporna plačilna naloga, in sicer plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo Pg 77/2012 z dne 28. 3. 2013 in plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor Pg 77/2013 z dne 28. 3. 2013, - tožene stranke so se z vlogo z dne 5. 4. 2013, ki je bila vložena 8. 4. 2013, pritožile zoper prej navedeni sklep o zavrnitvi njihovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, obenem pa je druga tožena stranka z isto vlogo ugovarjala plačilnemu nalogu za plačilo sodne takse za ugovor, medtem ko so vse tri tožene stranke z isto vlogo ugovarjale tudi plačilnemu nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo, - sodišče prve stopnje je pritožbo zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse posredovalo v odločitev Višjemu sodišču v Ljubljani, ki je s sklepom I Cpg 556/2013 z dne 9. 4. 2014 pritožbo toženih strank zoper sklep sodišče prve stopnje Pg 77/2012 z dne 28. 3. 2013, s katerim je bil zavrnjen njihov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, zavrnilo, - sodišče prve stopnje je nato v nadaljevanju postopka odločilo o ugovorih toženih strank in jih s sklepom Pg 77/2012 z dne 19. 5. 2014 zavrnilo (ta sklep je tudi izpodbijan s strani druge tožene stranke), prav tako pa je dne 13. 8. 2014 izdalo popravni sklep, s katerim je popravilo očitno pomoto v zapisu datuma enega izmed plačilnih nalogov (navedeni sklep je postal pravnomočen 3. 9. 2014).

6. Ni utemeljen očitek druge tožene stranke, da nikoli ni prejela plačilnega naloga z dne 28. 4. 2014, in bi zato ta moral biti vročen toženim strankam. Sodišče prve stopnje je namreč v točki II. izreka izpodbijanega sklepa res najprej navedlo, da je predmet ugovornega postopka plačilni nalog z dne 28. 3. 2014, vendar je to očitno pomoto odpravilo s sedaj že pravnomočnim popravnim sklepom Pg 77/2012 z dne 13. 8. 2014 ter navedlo pravilen plačilni nalog Pg 77/2012 z dne 28. 3. 2013. 7. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v prvem odstavku 34a. člena določa, da je zoper plačilni nalog iz prejšnjega člena dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. V obravnavanem primeru sicer drži, da je sodišče plačilni nalog izdalo, še preden je bilo pravnomočno odločeno o predlogu toženih strank za oprostitev plačila sodnih taks. Vendar je v trenutku, ko je odločilo o ugovoru zoper navedene plačilne naloge, odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks že bila pravnomočna. Razlog, zaradi katerega je sodna taksa bila napačno odmerjena, pa je s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks odpadel. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovorov zoper izdana plačilna naloga je zato pravilna.

8. Bistveno pa je, da rok za plačilo sodne takse po obravnavanih plačilnih nalogih ni mogel začeti teči, preden ni bilo pravnomočno odločeno o predlogu za taksno oprostitev in o ugovorih zoper plačilna naloga. Z vložitvijo ugovora zoper plačilni nalog je namreč obveznost plačila sodne takse bila zgolj odložena do odločitve sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep o ugovoru. Tožena stranka je tako dolžna sodno takso po obravnavanih plačilnih nalogih plačati najkasneje v 15 dneh od vročitve tega sklepa sodišča druge stopnje. V kolikor sodna taksa ne bo v celoti in pravočasno plačana, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo, da je tožena stranka ugovor zoper predhodno odredbo oziroma pritožbo zoper sodbo umaknila.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo druge tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Ker druga tožena stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije stroške pritožbenega postopka.