Jedro

Nepravilno je pritožbeno stališče, da fikcija vročitve ni nastopila, ker se dolžnica s pisanjem dejansko ni seznanila. Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Za presojo obstoja utemeljenih razlogov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi tudi niso bistveni razlogi na strani dolžnice, zaradi katerih v poštni predal vloženega pisanja ni prevzela oziroma se z njim ni seznanila pravočasno, torej tako, da bi lahko zoper pravilno in skladno z določbami 139.b člena vročen sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala. Tovrstne okoliščine ne vplivajo na pravilnost vročitve in niso razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ampak jih je mogoče uveljavljati v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 912/2020 z dne 3. 8. 2020, izdanega 23. 9. 2020 (točka I izreka), zavrglo predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje (točka II izreka) in odločilo, da dolžnica sama krije svoje stroške, nastale v zvezi zgoraj navedenima predlogoma (točka III izreka).

2. Zoper takšen sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožila dolžnica. Kot že v postopku na prvi stopnji se je zavzemala za razlago, da vročitev sklepa o izvršbi v poštni predal ni mogla imeti za posledico začetka teka roka za ugovor, saj se s sodnim pisanjem, ki je bilo po tem, ko ji je Pošta A. d.o.o. samovoljno zaprla poštni predal, vrnjeno sodišču, ni mogla seznaniti. Fikcija vročitve zaradi nepravilne oprave vročitve zato ni mogla nastopiti. Sodišču prve stopnje je očitala, da je bistveno kršilo določbe postopka, ko ni izvedlo njenega zaslišanja in je brez tega zaključilo, da ni izkazala, da je bilo njeno zdravstveno stanje takšno, da ji je onemogočalo prevzemanje pošte. Po mnenju dolžnice je sodišče prve stopnje tudi napačno zaključilo, da je dolžnica zamudila rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Do 14. 7. 2021 namreč sploh ni vedela, da zoper njo teče postopek, zato je objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje lahko začel teči šele hkrati s subjektivnim rokom, ko je dolžnica izvedela za zamudo. Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagala spremembo izpodbijanega sklepa v smeri razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

**K presoji odločitve o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi**

5. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke o vročitvi sklepa o izvršbi oprlo na naslednje ugotovitve: da je imela dolžnica na podlagi Dogovora o uporabi poštnega predala, ki ga je s Pošto A. d.o.o., sklenila 13. 7. 2020, v času vročitve sklepa o izvršbi na pošti B. odprt poštni predal, da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju (sklepu o izvršbi) v njenem poštnem predalu puščeno 18. 8. 2020, da dolžnica pisanja v roku 15 dni na pošti ni prevzela in da ji je bilo to nato 3. 9. 2020 puščeno v poštnem predalu. Pravilnost ugotovitev o načinu vročitve sklepa o izvršbi izhaja tudi iz podatkov spisa, in sicer iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, pripetega k sklepu o izvršbi, in iz Dogovora o uporabi poštnega predala. Dolžnica, ki je tako v postopku na prvi stopnji kot tudi v pritožbi sama trdila, da je imela odprt poštni predal in da ji je bilo sodno pisanje puščeno v poštnem predalu, pa tem ugotovitvam v pritožbi niti ni nasprotovala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžnici opravljena skladno z določbami prvega do tretjega odstavka 139.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in tudi, da je bil dolžnici, ki pisanja v roku 15 dni ni dvignila, sklep o izvršbi na podlagi zakonske fikcije vročitve, določene v tretjem odstavku 139.b člena ZPP, vročen s potekom tega roka, tj. 2. 9. 2020. 6. 8-dnevni rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi je za dolžnico tako začel teči 3. 9. 2020 in se je iztekel 10. 9. 2020.1 Ker v tem roku ni vložila ugovora (tudi upnik pa zoper sklep o izvršbi ni vložil pritožbe), je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen 11. 9. 2020. Izpodbijano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 23. 9. 2020, v katerem je pravnomočnost sklepa o izvršbi potrjena z dnem 11. 9. 2020, je bilo torej pravilno in utemeljeno izdano.2

7. Nepravilno je pritožbeno stališče, da fikcija vročitve ni nastopila, ker se dolžnica s pisanjem dejansko ni seznanila. Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Dolžnici je pošta skladno s tretjim odstavkom 139.b člena ZPP neprevzeto pisanje po izteku 15-dnevnega roka tudi pustila v njenem poštnem predalu. Na ta način sta sodišče kot pošiljatelj in pošta, ki je opravljala vročanje, storila vse, da bi se dolžnica s pisanjem lahko dejansko seznanila. Glede na to, da je dolžnica s pošto sama sklenila dogovor o uporabi poštnega predala, v katerega naj se ji vročajo poštne pošiljke, pa je bilo tudi razumno pričakovati, da se bo dolžnica, ki je na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 139.b. člena ZPP zavezana poštni predal redno prazniti, s pisanjem pravočasno seznanila.

8. Na pravilnost vročitve ne vpliva dejstvo, da je Pošta A. d.o.o. 17. 7. 2021 prekinila dogovor o uporabi poštnega predala in poštni predal dolžnice zaprla. Prav tako ni bistveno, ali je bilo pisanje, ki je bilo dolžnici predhodno puščeno v poštnem predalu, po zaprtju poštnega predala vrnjeno sodišču. Vročitev sklepa o izvršbi je bila namreč pravilno opravljena že več kot 10 mesecev pred zaprtjem poštnega predala, kar je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.

9. Za presojo obstoja utemeljenih razlogov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi tudi niso bistveni razlogi na strani dolžnice, zaradi katerih v poštni predal vloženega pisanja ni prevzela oziroma se z njim ni seznanila pravočasno, torej tako, da bi lahko zoper pravilno in skladno z določbami 139.b člena vročen sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala (v zvezi s tem je zatrjevala zlasti zdravstvene razloge, ki naj bi ji onemogočali pot do B. in s tem prevzemanje pisanj, puščenih v poštnem predalu). Tovrstne okoliščine ne vplivajo na pravilnost vročitve in niso razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ampak jih je mogoče uveljavljati v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje. Za odločitev o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi zato tudi ni bila potrebna izvedba dokazov, ki jih je v zvezi s trditvami, da zaradi zdravstvenih težav ni mogla prazniti svojega poštnega predala, predlagala dolžnica, vključno z njenim zaslišanjem. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo zaslišanja dolžnice storilo bistveno kršitev določb postopka, je tako neutemeljen.

10. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je dolžničin predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zavrnilo in je pritožba v tem delu neutemeljena.

**K presoji odločitve o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje**

11. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje oprlo na ugotovitev, da je dolžnica predlog vložila po poteku 6-mesečnega objektivnega roka, določenega v tretjem odstavku 117. člena ZPP. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je zamuda z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi, ki je bil dolžnici vročen 2. 9. 2020, nastopila 11. 9. 2020, prav tako pa tudi z ugotovitvijo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je dolžnica vložila 27. 8. 2021, vložen po šestih mesecih od dneva zamude, pri čemer je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo tudi dejstvo, da zaradi epidemije COVID-19 procesni roki v obdobju od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021 niso tekli.3

12. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da naj bi 6-mesečni objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči šele z dnem, ko se je dolžnica seznanila z dejstvom, da zoper njo teče izvršilni postopek. Seznanitev s tem dejstvom in z dejstvom, da je zamudila rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, je namreč bistvena za začetek teka 15-dnevnega subjektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, določenega v drugem odstavku 117. člena ZPP. Kot izhaja iz jasne določbe tretjega odstavka 117. člena ZPP, ki določa, da se po šestih mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, pa je za presojo začetka teka tega roka bistven dan, ko je nastopila zamuda glede procesnega dejanja, v zvezi z opravo katerega je stranka zamudila rok in glede katerega predlaga vrnitev v prejšnje stanje, v obravnavanem primeru torej dan zamude roka za vložitev ugovora. Ker se je rok za ugovor iztekel 10. 9. 2020, je zamuda v zvezi z vložitvijo ugovora nastopila 11. 9. 2020, od takrat dalje pa je tekel tudi objektivni rok iz tretjega odstavka 117. člena ZPP.

13. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen zavrglo, je tako pravilna in skladna s prvim odstavkom 120. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

**K presoji odločitve o stroških**

14. Ker dolžnica niti s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti niti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni uspela, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da sama krije stroške, ki so ji nastali v zvezi s tema predlogoma (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K odločitvi o pritožbenih stroških**

16. Ker dolžnica v postopku s pritožbo ni uspela, mora svoje pritožbene stroške kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep o izvršbi upniku vročen že 17. 8. 2020. 2 Pritožbeno sodišče k temu pripominja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim potrdilom z dne 23. 9. 2020 potrdilo le pravnomočnost, ne pa tudi izvršljivost sklepa o izvršbi, zaradi česar predlog dolžnice v delu, v katerem se nanaša na razveljavitev (neizdanega) potrdila o izvršljivosti, že iz tega razloga ni utemeljen. 3 Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 165/20 in 2/21.