Jedro

Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, oz. celo nastanejo kasneje, pa je treba uporabiti novo pravilo ali nov predpis, v konkretnem primeru novelo Pravilnika o nagradi iz leta 2009, ki je v skladu z 8. členom začela veljati 11.7.2009.

Izrek

Pritožba upnika se zavrže. Pritožba stečajne upraviteljice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado stečajni upraviteljici, pri čemer ji je za izdelavo otvoritvenega poročila priznalo nadomestilo (skupaj z DDV) v znesku 757,48 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje še odločilo, da je upraviteljica po pravnomočnosti sklepa upravičena do plačila 90% zneska tega nadomestila, o plačilu zadnjih 10% tega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upraviteljice.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila stečajna upraviteljica in predlagala sodišču prve stopnje, da izda nadomestni sklep o nagradi, oz. je predlagala pritožbenemu sodišču, da odloči o njeni pritožbi. Opozarja, da je bil njen predlog za odmero nagrade vložen 10.7.2009, pri čemer je novela Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik o nagradi), ki je bila objavljena v Ur. l. 10.7.2009, začela veljati šele naslednji dan po objavi. V času vložitve predloga nižja tarifa, po kateri je sodišče upraviteljici odmerilo nagrado, še ni veljala, zato bi moralo sodišče uporabiti določbe Pravilnika o nagradi (Ur. l. 91/08).

Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava kot upnica pritožila tudi Republika Slovenija po svojem zakonitem zastopniku in predlagala sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep spremeni tako, da bo višina nadomestila odmerjena upraviteljici, skladna z zakonom in Ustavo RS. V pritožbi opozarja, da sodnik pri odločanju neustavnega ali nezakonitega predpisa ne uporabi oz. ga izloči. Sodišče prve stopnje bi moralo odkloniti uporabo Pravilnika o nagradi, saj so nesorazmerne nagrade za upravitelje v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 74. člena Ustave RS. Tudi Zakon o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 47. členu določa, da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine rokov za poplačilo terjatev upnikov.

Stečajna upraviteljica je podala odgovor na pritožbo upnika in predlagala sodišču druge stopnje, da pritožbo zavrže kot nedovoljeno, oz. podrejeno, da jo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba stečajne upraviteljice ni utemeljena, pritožba upnika pa ni dovoljena.

K pritožbi stečajne upraviteljice: Če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo (drugi odstavek 128. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo, da je pritožba stečajne upraviteljice delno utemeljena, zato je 2.9.2009 izdalo nadomestni sklep o odmeri nagrade, s katerim je upraviteljici priznalo nadomestilo za izdelavo letnega poročila v znesku 1.704,60 EUR (skupaj z DDV). Iz tega razloga je stečajna upraviteljica s pisno vlogo z dne 7.9.2009 sporočila sodišču, da v tem delu (razlika med zneskom nagrade v višini 1.704,60 EUR in zneskom nagrade v višini 757,48 EUR) ne vztraja več pri svoji pritožbi, še naprej pa vztraja pri ostalih pritožbenih navedbah, ki zadevajo odmerjeno nagrado po noveliranem predpisu.

V času vložitve konkretnega predloga za odmero nagrade upravitelju (10.7.2009) so veljale določbe Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08 in 119/08), v času sodnega odločanja o tem predlogu upravitelja (13.7.2009) pa je bil že v veljavi Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 53/2009). Sodišče prve stopnje je pri odmeri konkretne nagrade stečajne upraviteljice zato upoštevalo novelirano pravno ureditev tega področja, torej tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa. Po oceni pritožbenega sodišča je takšno postopanje procesno korektno in je zato izpodbijana sodna odločitev tudi pravilna in zakonita. Šele z izdajo izpodbijanega sklepa je upravitelj pridobil pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade upravitelju je namreč sklep konstitutivne narave (6. odstavek 104. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice. Pravni učinki iz te podlage nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, oz. celo nastanejo kasneje, pa je treba uporabiti novo pravilo ali nov predpis, v konkretnem primeru novelo Pravilnika o nagradi iz leta 2009, ki je v skladu z 8. členom začela veljati 11.7.2009. Iz tega izhaja, da določila te novele v konkretnem primeru niso bile uporabljene retroaktivno, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. Po mnenju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ne gre za poseg v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, niti ne gre za t.i. nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve. Pa tudi sicer je poseg v pridobljeno pravico za naprej ustavno dopusten, če za posegom stoji stvaren razlog, ki je utemeljen v prevladujočem legitimnem javnem interesu (znižanje nekaterih previsokih tarif za odmero nagrad upraviteljem v insolvenčnih postopkih). Po presoji pritožbenega sodišča pravodajalec, ki ni predvidel nobenega prehodnega obdobja za primere, kakšen je obravnavani, tudi ni prestopil okvira prostora lastne presoje o koliziji načela zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načela prilagajanja prava družbenim razmeram. Kar zadeva sklicevanje pritožnice na določeno sodno prakso prvostopnih sodišč, pa pritožbeno sodišče opozarja, da nadrejeno sodišče ni vezano na prakso nižjih sodišč.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo stečajne upraviteljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, upoštevajoč ob tem tudi nadomestni sklep tega sodišča z dne 2.9.2009. K pritožbi upnika: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upnik pravočasno pritožil samo zoper sklep o odmeri nagrade upraviteljici z dne 13.7.2009, medtem ko se zoper sklep o odmeri nagrade za višji znesek z dne 2.9.2009, s katerim je bil nadomeščen prvotni sklep o odmeri nagrade (drugi odstavek 128. člena ZFPPIPP), upnik ni pritožil. Iz spisovnih podatkov tudi izhaja, da je ta nadomestni sklep postal pravnomočen, ker zoper njega ni bila vložena nobena pritožba. Iz tega izhaja, da upnik sploh nima nobene pravne koristi od vložene pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade za izdelavo otvoritvene poročila o bruto višini 757,48 EUR (sklep prvostopnega sodišča z dne 13.7.2009), saj je sodišče prve stopnje ta sklep nadomestilo s sklepom z dne 2.9.2009, s katerim je upraviteljici priznalo nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v bruto znesku 1.704,60 EUR. Ta nadomestni sklep pa je postal pravnomočen.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo upnika kot nedovoljeno zavrglo (prva točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).