Jedro

Po presoji sodišča je pravilno stališče upravnega organa, da obvestilo ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s pravnim sredstvom po ZUP. Z obvestilom ni odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je stranka le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper obvestilo št. 02112-524/2008-3 z dne 2. 6. 2010. V obrazložitvi navaja, da je obvestilo o spremembi podatkov vrste rabe, katastrske kulture in razreda na parc. št. 195/5, 224/2, 224/3, 282, 298/2, 302, 310, 315, 317, 322/1 in 349, vse k.o. ..., izdala v postopku vpisa, sproženega na zahtevo A.A. Vpis sprememb se je v evidenci zemljiškega katastra izvedel v skladu s predloženim elaboratom geodetske storitve, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje ter potrdil odgovorni geodet. Upravni organ pojasnjuje, da je bil postopek vpisa sprememb podatkov izveden v skladu s 160. členom ZEN, po katerem geodetska uprava vpiše spremembe podatkov vrste rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru in o tem izda obvestilo, z odločbo pa odloči le, če je treba zahtevo za vpis zavrniti. Ker je v konkretnem primeru ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za vpis sprememb podatkov, je izdal zgolj obvestilo, ki nima naravo odločbe oziroma takšnega upravnega akta, s katerim bi odločil o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, in zoper katerega bi bila dovoljena pritožba. Če katera izmed strank meni, da je bilo dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno, ali da je v postopku prišlo do napačne uporabe materialnih predpisov ali kršitev pravil postopka, tega s pravnimi sredstvi ne more sanirati. Kolikor se za vložitev zahteve upravičena stranka z vpisanimi podatki ne strinja, lahko vloži novo zahtevo za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru, kateri mora priložiti ustrezen elaborat geodetske storitve.

Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke. V zvezi z njenim ugovorom, da je zahtevo za spremembo podatkov vložila neupravičena oseba, pa odgovarja, da mora tožnica vložiti novo zahtevo za vpis sprememb podatkov.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in kršitev pravil postopka. Meni, da bi ji v upravnem postopku pred izdajo obvestila moralo biti omogočeno, da bi varovala svoje pravice in pravne koristi, saj je šlo za vpis spremembe podatkov o vrsti rabe, katastrske kulture in razreda na parcelah v k.o. ..., ki predstavljajo zaščiteno kmetijo, katera je predmet dedovanja v zapuščinskem postopku po pok. B.B. (III D 24/97), po kateri je zakonita dedinja in ima interes, da zaščiteno kmetijo podeduje. Za dedovanje je pomembno stanje na dan 27. 10. 1996. Nezakonit je bil postopek, ki je bil izveden in končan z izdajo obvestila o vpisu spremembe katastrskih podatkov. Iz 160. člena ZEN je jasno, da se vpis sprememb opravi na zahtevo lastnika ali skupnega lastnika in da so v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku stranke vsi solastniki ali skupni lastniki. Njej pa ni bilo omogočeno sodelovanje niti v postopku za izdelavo elaborata, niti v upravnem postopku. Zato upravni organ postopka sploh ne bi smel izvesti in obvestila sploh ne bi smel izdati. Zahteva bi morala biti zavržena. Napačna je ugotovitev v obvestilu, da je A.A. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 5. 2008 upravičena oseba za vložitev zahteve, saj je bil ta sklep s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2979/2008 razveljavljen. Tožeča stranka je zakonita dedinja po pok. B.B. in tudi po svojem bratu C.C., ki bi bil po pok. mami zakoniti dedič. Če kmetija ne bi bila zaščitena, bi po pok. mami in bratu skupaj dedovala 3/4 celotne kmetije. Zakon o dedovanju določa prehod zapuščine na dediče s trenutkom smrti zapustnika. Ker A.A. ni zakonita dedinja po pok. B.B., zato s trenutkom njene smrti 27. 10. 1996 ni mogla postati skupna lastnica nepremičnin. Zahtevo za vpis sprememb je torej vložila neupravičena oseba. Na nezakonitost je tožeča stranka opozorila s svojo pritožbo. To pa je drugostopenjski organ nezakonito zavrnil. Zaradi napak organa mora ona vložiti novo zahtevo. Pravila postopka pa so bila kršena glede vprašanja, kdo je lahko upravičena oseba za vložitev zahteve in katere stranke morajo biti povabljene v postopek. To so bistvene kršitve določb upravnega postopka. Glede kršitve zakona, ker v postopku niso sodelovale osebe, ki bi v postopek morale biti povabljene, pa se drugostopenjski organ sploh ni opredelil. Tožeča stranka predlaga, da se njeni tožbi ugodi, prvostopenjski sklep št. 02112-524/2009-5 z dne 21. 6. 2010 odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijanem aktu.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je sporno, ali je bila tožeči stranki utemeljeno odrečena pravica do pritožbe zoper obvestilo o vpisu sprememb katastrskih podatkov v evidenci zemljiškega katastra. Upravni organ je pritožbo zavrgel z utemeljitvijo, da obvestilo nima učinka odločbe. Upravna odločba v smislu določb ZUP je posamični pravni akt upravnega organa ali nosilca javnih pooblastil, s katerim se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. in 207. člen ZUP).

Iz določbe 160. člena ZEN (Uradni list RS, št. 47/06 in nadaljnj.), po kateri geodetska uprava še pet let po uveljavitvi tega zakona vodi podatke o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih, izhaja, da je prvi del postopka vpisa sprememb podatkov tehnične narave – geodetsko podjetje izdela elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda, drugi del pa je upravni postopek, v katerem geodetska uprava obravnava strankino zahtevo za vpis. Če niso izpolnjeni formalni pogoji, zahtevo zavrže (osmi odstavek 160. člena ZEN), ob vsebinskih pomanjkljivostih pa zahtevo zavrne (deveti odstavek 160. člena ZEN). Če oceni, da so izpolnjeni pogoji za vpis sprememb podatkov – takšne so bile ugotovitve upravnega organa v obravnavanem primeru – vpiše spremenjene podatke (deseti odstavek 160. člena ZEN). V tem primeru ne izda odločbe, ampak o izvršenem vpisu z obvestilom obvesti stranke. Ob takšni zakonski ureditvi je po presoji sodišča pravilno stališče upravnega organa, da obvestilo ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s pravnim sredstvom po ZUP. Z obvestilom ni odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je stranka le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih.

V obravnavanem primeru naj bi potrditvah tožeče stranke vlagateljica zahteve za vpis sprememb ne bila upravičena za vložitev take zahteve. Ker upravni organ postopka ni končal z upravnim aktom, tožeča stranka zatrjevane nepravilnosti ne more sanirati s pravnimi sredstvi po ZUP in je upravni organ njeno pritožbo zoper obvestilo pravilno zavrgel. Ker je zavrženje pritožbe zoper obvestilo bistveno vprašanje tega upravnega spora, se sodišču ni treba opredeljevati do tožbenih navedb, da A.A. ni mogla postati skupna lastnica nepremičnin po pok. B.B. in zato ni mogla vložiti zahteve za vpis sprememb. Tudi če se je glede legitimacije upravni organ nepravilno opredelil, tega tožeča stranka iz prej navedenih razlogov ne more uveljavljati s pritožbo zoper obvestilo. Kot je pojasnil upravni organ, lahko v zvezi z vpisanimi spremenjenimi podatki v evidenci zemljiškega katastra zgolj vloži novo zahtevo za vpis sprememb podatkov. Tožbeno stališče, da je pomembno stanje nepremičnin v času smrti zapustnice, tj. 27. 10. 1996, pa je okoliščina, ki je pomembna za zapuščinski postopek.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10), ker je presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen.