Jedro

Ker zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, je ta postala pravnomočna 23.2.1999. Obsojenec je zoper njo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti šele 7.4.2000, to je po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče RS kot prepozno zavrglo.

Izrek

I. Zahteva obs. T.R. za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999 se zavrže kot prepozna.

II. Zahteva obs. T.R. za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 1.9.1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 14.12.1999 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999 je bil obs. T.R. po glavni obravnavi, opravljeni v njegovi nenavzočnosti in v nenavzočnosti obs. S.R.-V., spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila z upoštevanjem posamezno določenih kazni 10 mesecev zapora in 4 mesecev zapora določena enotna kazen 1 leta zapora s preizkusno dobo 4 let ter določen tudi poseben pogoj, da mora nerazdelno s soobsojeno S.R.-V. v roku 18 mesecev od pravnomočnosti sodbe poravnati oškodovancem premoženjskopravne zahtevke.

Obs. T.R. je dne 7.4.2000 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999 in zoper pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 1.9.1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 14.12.1999, s katerim je bil zavržen predlog njegovega zagovornika za vrnitev v prejšnje stanje. V zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona in kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga, da Vrhovno sodišče sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 1.9.1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 14.12.1999 spremeni tako, da dovoli pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999, podrejeno pa predlaga, da navedena sklepa razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev. Z vlogo z dne 4.5.2001 je zahtevo za varstvo zakonitosti dopolnil. Uvodoma je potrebno pripomniti, da je Vrhovno sodišče, ki je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila zagovornica obs. S.R.-V. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999 tako, da je s sodbo z dne 7.6.2001 pravnomočno sodbo razveljavilo, in sicer na podlagi 2. odstavka 424. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po uradni dolžnosti tudi glede obs. T.R. in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva obs. T.R., vložena zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999, je vložena prepozno. Po določilu 3. odstavka 421. člena ZKP sme poleg ostalih upravičencev vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi obdolženec, in sicer v roku 3 mesecev od dneva, ko je prejel pravnomočno sodno odločbo, če pa zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, pa se ta rok šteje od pravnomočnosti te odločbe. Obs. T.R. je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča prve stopnje priporočeno po pošti šele dne 7.4.2000, torej znatno po izteku roka, predpisanega za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, saj je sodba, s katero je bil spoznan za krivega, postala pravnomočna že dne 23.2.1999. Zato je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo zoper pravnomočno sodbo, zavrglo kot prepozno (2. odstavek 423. člena ZKP).

Obs. T.R. je hkrati vložil tudi zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 1.9.1999, s katerim je bila prošnja njegovega zagovornika za vrnitev v prejšnje stanje zavržena kot prepozna, Višje sodišče v Celju pa je s sklepom z dne 14.12.1999 pritožbo zagovornika obs. T.R., vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, zavrnilo kot neutemeljeno.

Po določilu 1. odstavka 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obs. T.R., pa je razvidno, da se le-ta nanaša le na pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999, medtem ko v razlogih zahteve za varstvo zakonitosti obs. T.R. ni obrazložil, zakaj naj bi bi bil sklep o zavrženju prošnje njegovega zagovornika za vrnitev v prejšnje stanje v nasprotju z določili kazenskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo zoper pravnomočni sklep, s katerim je bila prošnja njegovega zagovornikaza vrnitev v prejšnje stanje zavrnjena, kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).