Jedro

Pravna podlaga za nadaljnjo hrambo obtoženčevega DNK profila odpade šele s pravnomočnostjo oprostilne oziroma zavrnilne sodbe. Vse do takrat je hramba obtoženčevega DNK zakonita in ga je dopustno uporabiti za preizkus bioloških sledi v drugem kazenskem postopku. Policija bi lahko skladno z določbo drugega odstavka 149. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 148. člena ZKP v novem postopku obtožencu upravičeno vzela vzorec DNK, vendar ker se je takrat v okviru zakonite hrambe ta zapis v bazi že nahajal, do tega zgolj iz tega razloga ni prišlo.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog zagovornikov obtoženega A. A. za izločitev dokazov z dne 22. 3. 2016 (list. št. 101) zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugodila predlogu zagovornikov obtoženega A. A. za izločitev dokazov in iz spisa izločila: - poročilo NFL o preiskavi z mnenjem št. 233-5213/2015/2 (2P503/03) z dne 5.2.2016 (list. št. 27-28 in list. št. 173-174), - dopis Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ZPKZ ... št. 720-96/2016/8 z dne 17.2.2016 (list. št. 30 in 176), - dopis Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ZPKZ ... št. 720-96/2016/12 z dne 1.3.2016 (list. št. 32 in 178), - zapisnik o zasegu predmetov z dne 8.3.2016 (list. št. 36-37 in 182-183), - odredbo za hišno preiskavo opr. št. IV Kpr 9186/2016 z dne 8.3.2016 (list. št. 39-41 in 185-187), - zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča št. 2300/2947459/1651771/2015 (1277749) z dne 8.3.2016 (list. št. 42-44, 55-56, 188-190 in 201-202), - uradni zaznamek o izjavi osumljenca z dne 9.3.2016 (list. št. 59), - zapisnik o zasegu predmetov z dne 8.3.2016 (list. št. 60-61 in 211-212), - fotokopije listin, ki so bile zasežene ob hišni preiskavi (list. št. 45-54 in 191-200).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Zagovorniki obtoženega so v odgovoru na pritožbo predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-312/21 z dne 13. 2 2014 odločilo, da je bila prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (ZPol) v neskladju z Ustavo, v kolikor je omogočala, da se se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Z isto določbo je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z Ustavo tudi 64. člen ZPol, kolikor je omogočal, da se se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, obravnavali skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

6. Iz podatkov, pridobljenih na podlagi poizvedb sodišča prve stopnje, resda izhaja, da so A. A. dne 24. 9. 2003 delavci SKP PU Ljubljana odvzeli vzorec sline v zvezi s tremi kaznivimi dejanji velike tatvine po prvem odstavku 212. člena KZ, za katera je bil obtoženi s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju K 188/2003 z dne 9. 1. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 702/2004 z dne 7. 7. 2004 glede dveh kaznivih dejanj oproščen, za tretje kaznivo dejanje pa je bila izdana zavrnilna sodba. Vendar pritožnica pravilno izpostavlja, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK obtoženega A. A. v bazi policije ni bil rezultat enkratne obravnave A. A. kot osumljenca. Kot izhaja iz pritožbi priloženih sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 75/2005 z dne 19. 2. 2007 in Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 729/2007 z dne 14. 2. 2008, je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. V navedenem kazenskem postopku je bila preiskava bioloških sledi opravljena dne 31. 3. 2004 (strokovno mnenje št. 2273/4-257-607/04 z dne 31. 3. 2004), torej še preden je bil postopek, za potrebe katerega je bil odvzet DNK profil obtoženega A. A., pravnomočno končan (sodba Okrožnega sodišča v Kranju K 188/2003 z dne 9. 1. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 702/2004 z dne 7. 7. 2004). Ker bi upoštevaje ugotovitve Ustavnega sodišča RS, šele s pravnomočnostjo oprostilne oziroma zavrnilne sodbe, to je 7. 7. 2004, odpadla pravna podlaga za nadaljnjo hrambo obtoženčevega DNK profila, tako ni sporno, da so podatki v evidenci DNK preiskav, pridobljeni na podlagi vzorca sline obtoženca z dne 24. 9. 2003, bili zakonito hranjeni in jih je bilo dopustno uporabiti za preiskavo bioloških sledi v kazenskem postopku II K 75/2005. Dejstvo je, da bi lahko policija v navedenem kazenskem postopku na podlagi drugega odstavka 149. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 148. člena ZKP upravičeno vzela obtoženemu A. A. vzorec DNK, vendar ker se je takrat v okviru zakonite hrambe ta zapis v bazi že nahajal, do tega zgolj iz tega razloga ni prišlo. Upoštevaje navedeno ter dejstvo, da je bila v kazenskem postopku II K 75/2005 izdana obsodilna sodba, je tudi ob upoštevanju ugotovitev Ustavnega sodišča, podana pravna podlaga za hrambo vzorca obtoženčevega DNK v evidenci DNK. Primerjalni vzorec DNK obtoženega A. A. je zato skladno z določbami 128. člena in 129. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) še vedno zakonito hranjen v evidenci DNK.

7. Poleg tega iz izpiska iz kazenske evidenca za obtoženega A. A. (list. št. 206) izhaja, da je bil obtoženi večkrat obravnavan za številna kazniva dejanje, za katera je bil s pravnomočnimi sodnimi odločbami tudi spoznan za krivega. Glede na že pojasnjeno stališče, da bi policija lahko ob vsaki kasnejši storitvi kaznivega dejanja obtoženemu upravičeno vzela tudi vzorec DNK, se s kasnejšimi kriminalistično tehničnimi obdelavami obtoženega čas hrambe obtoženčevega DNK vzorca veljavno podaljšuje1. 8. Ker je primerjalni vzorec DNK obtoženega A. A. v evidenci DNK, ki je bil odvzet 24. 9. 2003, še vedno zakonito hranjen, se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bilo s primerjavo vzorca DNK obtoženega z biološkimi sledmi najdenimi na črnih pajkicah poseženo v pravico obtoženega do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave RS. Po presoji pritožbenega sodišča Poročilo NFL o preiskavi z mnenjem št. 233-5213/2015/2 (2P503/03) z dne 5.2.2016 temelji na zakonito hranjenem DNK vzorcu, zato ni razlogov za njegovo izločitev. Prav tako ni razlogov za izločitev ostalih predlaganih dokazov po t. i. doktrini „sadežev zastrupljenega drevesa“, saj glede na sprejeto stališče ti niso bili pridobljeni na podlagi nedovoljenega dokaza.

9. Na podlagi navedenih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da izločitev predlaganih dokazov ni utemeljena. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep spremenilo tako kot izhaja iz izreka te odločbe.

Op. št. (1): Enako Višje sodišče v Ljubljani v odločbah II Kp 20523/2013 z dne 8. 9. 2015 in V Kp 26171/2015 z dne 7. 1. 2016.