Jedro

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki dolžniku še niti ni bil vročen, ni mogel postati pravnomočen. Ustavitev izvršbe, ki se še ni začela opravljati, je prenagljena in ne more pomeniti konca tega postopka. Postopek bi bil z ustavitvijo izvršbe lahko končan le v primeru pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ali pa v primeru njegove razveljavitve in zavrženja predloga ob smiselni uporabi določb ZPP, ki se nanašajo na postopek v zvezi s plačilnim nalogom.

Glede na to, da so bile v tem postopku že izčrpane zakonske možnosti v zvezi z ugotavljanjem prebivališča dolžnika, bo moral upnik, če bo vztrajal pri predlogu za izvršbo, v primernem roku, ki ga bo ponovno določilo sodišče, bodisi sam poiskati in sodišču sporočiti naslov dejanskega prebivališča dolžnika, na katerem bo mogoča vročitev sklepa o izvršbi, bodisi predlagati postavitev začasnega zastopnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti njegove pritožbene stroške v višini 2,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo.

2. Zoper sklep se je pravočasno po pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sklep o izvršbi opr. št. 0724 I 30/2007 z dne 26. 3. 2007 še ni pravnomočen, zato je imel upnik omejene možnosti za predlaganje izvršilnih sredstev, pridobivanje podatkov in sprožanje drugih postopkov, ki bi pripeljali do poplačila. Zatrjuje, da ustavitev izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi izvršbe ni dopustna in nima podlage v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zato pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče izvršbo ustavilo, ker upnik po tem, ko ga je sodišče s sklepom z dne 4. 2. 2011 pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo tako, da navede novo izvršilno sredstvo, tega v danem roku ni storil in tudi ni predlagal izvršilnih dejanj, ki bi omogočila opravo predmetne izvršbe. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna odločitev napačna, saj je izdana brez ustrezne pravne podlage.

6. V predmetni zadevi je bil dne 26. 3. 2007 izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upniku je bil sklep vročen, vročitev dolžniku pa ni bila mogoča, ker se je poštna pošiljka vračala na sodišče z oznako „preseljen“ oziroma „na naslovu neznan“. Prvostopenjsko sodišče je upnika s sklepom večkrat pozvalo, naj sporoči sodišču pravilen dolžnikov naslov, upnik se je na vsak poziv odzval, in sicer tako, da je sodišču sporočil naslov prijavljenega stalnega prebivališču, enak naslovu, ki izhaja iz predloga za izvršbo. Opravljen je bil postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča dolžnika in je Upravna enota Grosuplje 24. 1. 2011 izdala potrdilo, da je bil dolžnik odjavljen iz registra stalnega prebivalstva dne 12. 8. 2010, ker na naslovu stalnega prebivališča ne prebiva, novega naslova pa ni bilo mogoče ugotoviti.

7. Dne 4. 2. 2011 je prvostopenjsko sodišče, upoštevajoč, da je bila izvršba na vsa predlagana izvršilna sredstva med tem že ustavljena, s sklepom upnika pozvalo, da mora v osmih dneh popraviti predlog za izvršbo tako, da navede novo izvršilno sredstvo, in ga opozorilo, da bo v nasprotnem primeru sodišče njegov predlog zavrglo, pri tem pa se je sklicevalo na drugi odstavek 105. člena in peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Obenem je glede na ugotovitve v zvezi z dolžnikovim prebivališčem upniku poslalo dopis, v katerem ga poziva, da v roku osmih dni predlaga dejanja, ki bodo omogočila vročitev sklepa v izvršbi, in mu v vednost med drugim priložilo dopis Upravne enote Grosuplje. Upnik se ni odzval, sodišče pa je nato z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo.

8. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje za tako odločitev v ZIZ ni imelo podlage. Upoštevajoč dejstvo, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku še niti ni bil vročen, ta sklep ni mogel postati pravnomočen. Odločitev o ustavitvi izvršbe zaradi opustitve vložitve predloga novega izvršilnega sredstva tako ne more temeljiti na določbi petega odstavka 45. člena ZIZ, saj slednja pogojuje ustavitev izvršbe s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Prav tako v dani situaciji ne gre za nobenega izmed naštetih primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, niti za drug primer, za katerega bi ZIZ predpisoval ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da gre v predmetni zadevi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri čemer sklep o izvršbi (ki vsebuje tudi dajatveni del) še ni postal pravnomočen in se torej izvršba v skladu s četrtim odstavkom 45. člena ZIZ še niti ni smela začeti opravljati. Ustavitev izvršbe, ki se še ni začela opravljati, je zato tudi prenagljena in ne more pomeniti konca tega postopka. Postopek bi bil z ustavitvijo izvršbe lahko končan le v primeru pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ali pa v primeru njegove razveljavitve in zavrženja predloga ob smiselni uporabi določb ZPP, ki se nanašajo na postopek v zvezi s plačilnim nalogom (prim. 440. člen ZPP).

10. Glede na to, da so bile v tem postopku že izčrpane zakonske možnosti v zvezi z ugotavljanjem prebivališča dolžnika, bo moral upnik, če bo vztrajal pri predlogu za izvršbo, v primernem roku, ki ga bo ponovno določilo sodišče, bodisi sam poiskati in sodišču sporočiti naslov dejanskega prebivališča dolžnika, na katerem bo mogoča vročitev sklepa o izvršbi, bodisi predlagati postavitev začasnega zastopnika v skladu z 82. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik je bil na slednjo možnost sicer že opozorjen s sklepom z dne 26. 3. 2008, vendar je bilo to pred ugotovitvijo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. 11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in petem odstavku 38. člena ZIZ. Upnik je s pritožbo uspel, pritožba pa je bila za končni namen izvršbe, poplačilo upnikove terjatve, nedvomno potrebna, zato je dolžnik dolžan upniku povrniti njegove potrebne pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je upniku priznalo priglašeni strošek poštnine v višini 2,00 EUR, ni pa mu priznalo stroška plačila sodne takse za pritožbo, saj taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršbe z Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 20/2004, ZST-UPB1, v zvezi z 39. členom Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS 37/2008, ZST-1) ni predpisana.