Jedro

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih je udeleženki omejilo pravico pri prisotnosti pri izvajanju dokazov. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu vrednostna sinteza okoliščin konkretnega primera v luči (zakonskih) predpostavk iz tretjega odstavka 47. člena ZDZdr. Okoliščine konkretnega primera namreč potrjujejo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu izvedenke, da se udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje in zaupnost oziroma varnost drugih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I), da se udeleženko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom univerzitetne psihiatrične klinike še najdalj do 3. 1. 2024 (II).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Udeleženka po pooblaščencu vlaga pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zdravljenje udeleženke nemudoma zaključi in se jo posledično nemudoma odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom univerzitetne psihiatrične klinike oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče sklenilo, da se udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, da se jo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom univerzitetne psihiatrične klinike še najdalj do 3. 1. 2024, je nepravilen in nezakonit. Zdravstveno stanje udeleženke je stabilno, zato ni nobene potrebe, da bi se udeleženka zdravila v oddelku pod posebnim nadzorom univerzitetne psihiatrične klinike, še zlasti pa ne v obdobju do 3. 1. 2024. _**Glede utemeljenosti pritožbe**_

4. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter uporabe določb Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)**_

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

6. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo prepričljive razloge,1 zaradi katerih je udeleženki omejilo pravico pri prisotnosti pri izvajanju dokazov. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu vrednostna sinteza okoliščin konkretnega primera v luči (zakonskih) predpostavk iz tretjega odstavka 47. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Okoliščine konkretnega primera namreč potrjujejo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu izvedenke, da se udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje in zaupnost oziroma varnost drugih.

7. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je tudi uporabilo določbe ZDZdr, ki jih je v sklepu povzelo,2 zato pritožbeno sodišče teh zakonskih določb znova ne povzema, da bi se s tem izognilo ponavljanju.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je pri udeleženki prišlo do akutnega poslabšanja bipolarne afektivne motnje, da je trenutna epizoda manična, s psihotičnimi simptomi, da je udeleženka pred enim letom in pol opustila psihiatrično terapijo, da gre pri udeleženki za hudo in ponavljajočo duševno bolezen, zaradi katere je pri njej hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, da do svojega stanja nima uvida, da je nekaj dni pred sprejemom noč prespala v avtu, ko je bila nočna temperatura pod lediščem, da je ob tem obstajalo veliko tveganje podhladitve, da z vožnjo z avtomobilom pod vplivom bolezenskih simptomov ogroža življenje in zdravje drugih udeležencev v prometu, kakor tudi lastno zdravje, da udeleženka odklanja zdravljenje in jemanje zdravil, ki so nujno potrebna za uspešnost zdravljenja, ker se bo v nasprotnem njeno zdravstveno stanje poslabšalo, da je udeleženka nekritična do psihotične simptomatike, s tem pa huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih oseb, da je udeleženka prepričana, da lahko edina reši sevanje in da jo išče Interpol, da se ponavlja simptomatika, kot je obstajala pred prvo in drugo hospitalizacijo, s tem, da je pred drugo hospitalizacijo leta 2018 napadla nečakinjo bivšega partnerja.

9. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva. Izkazane so zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr in sicer, da gre pri udeleženki za duševno motnjo, zaradi katere huje ogroža svoje življenje/zdravje in življenje/zdravje drugih, da ima zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojih ravnanj, da teh vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo),3 razen z zdravljenjem udeleženke v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.

10. Glede na opisano duševno motnjo udeleženke in druge okoliščine konkretnega primera, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu izvedenke, da je potrebno zdravljenje udeleženke v psihiatrični bolnišnici za obdobje štirih tednov. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa tudi pravilno pojasnilo, da je zadržanje za čas štirih tednov le najdaljši čas, ki ga je sodišče določilo za zdravljenje udeleženke, in da v primeru, če se bo zdravstveno stanje udeleženke toliko izboljšalo, da ne bo več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, jo bo psihiatrična bolnišnica odpustila iz oddelka pod posebnim nadzorom še pred potekom roka, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Glej 5. tč. 2 Glej 3., 5., 11. in 13. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 3 Glej 13. tč. sklepa sodišča prve stopnje.