Jedro

Kot izhaja iz ugovora tožnika, namen komasacije zanj ni bil dosežen, saj v komasaciji prejeto zemljišče zaradi nepravilne oblike otežuje obdelavo. Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oziroma predlogu tožnika, niti v izpodbijani odločbi niso bile obravnavane okoliščine, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnika kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve. Te pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, saj se je (zmotno) skliceval izključno na kriterij čim večje zaokroženosti zemljšč, medtem ko je kriterij čim boljšega upravljanja štel za prvemu podrejen in ga ni upošteval.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Delna odločba Upravne enote Ptuj št. 331-11/2021-6237-31 z dne 11. 10. 2022 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR, v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

V presežku se stroškovni zahtevek pooblaščenca tožeče stranke zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Upravna enota Ptuj je z delno odločbo št. 331-11/2021-6237-31 z dne 11. 10. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) odločila, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-3/2020 (05077) z dne 12. 10. 2020, ki je postala pravnomočna dne 30. 1. 2021, komasacijski udeleženec A. A. vlaga v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO ... zemljišča parc. št. 639/2 k.o. ... in parc. št. 476/1, 476/2, 557/1, 557/2, 559/1, 560/1, 560/2, 560/3, 560/4, 560/6, 560/7, 562/1, 590/1, 599/1, 599/8, 604/1, 623/1, 633/4, vse k.o. ... Skupna vložena površina zemljišč znaša 57768 ㎡ (1. točka izreka). Iz komasacijskega sklada se komasacijskemu udeležencu dodeli zemljišče parc. št. 781, k.o. ... površine 56752 ㎡ (2. točka izreka). Razlika v vrednosti površin med zemljišči znaša 41 ㎡ in se zaradi male vrednosti ne poračuna (3. točka izreka). Hkrati je bilo odločeno še, da je grafični prikaz novo dodeljenih parcel z vpisanimi zemljiško-katastrskimi točkami na koncu odločbe (4. točka izreka), da se v predlogu za vknjižbo novo dodeljenih zemljišč briše vknjižba uvedbe komasacijskega postopka (5. točka izreka) ter da so bili vsi komasacijski udeleženci oziroma njihovi zastopniki v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada v času prenosa mej v naravo, jeseni 2021, ter da se šteje, da se s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenimi zemljišči v naravi prevzema začasna posest, ki uživa posestno varstvo (6. točka izreka). Če komasacijski udeleženec v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdeluje, ni upravičen do odškodnine zaradi izpada dohodka (7. točka izreka), pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč pa ni zadržala njene izvršitve (8. točka izreka). V 9. in 10. točki je bilo odločeno še o vročitvi odločbe o razdelitvi zemljišč in o stroških postopka.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil z odločbami št. 331-3/2020 (05077), ki so bile izdane dne 12. 10. 2020 uveden komasacijski postopek na komasacijskem območju KO ... na podlagi 57. člena ZKZ in 5. člena Pravilnika o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik). Komasacijski postopek je vodila Upravna enota Ptuj, ki je za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku imenovala petčlansko komasacijsko komisijo.

3.V nadaljevanju obrazložitve je opisan potek komasacijskega postopka (razgrnitev elaborata idejne zasnove ureditve, elaborata obstoječega stanja zemljišč ter elaborata vrednotenja zemljišč) in pojasnjeno, da nanje ni bilo podanih pripomb. Na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč je bilo podanih osem pripomb komasacijskih udeležencev in vsi komasacijski udeleženci, ki so podali svoje pripombe in predloge, so bili vabljeni na ustno obravnavo. Prav tako so bili na ustno obravnavo vabljeni vsi komasacijski udeleženci, pri katerih bi zaradi ugoditve pripombe prišlo do spremembe novo dodeljenih zemljišč. Na ustni obravnavi so bile s posameznimi komasacijskimi udeleženci obravnavane pripombe oziroma predlogi o nestrinjanju z njegovim novo dodeljenim zemljiščem, odmerjenim iz komasacijskega sklada, in vsakemu je bila predočena možna rešitev. Pojasnjeno je še, da imajo komasacijski udeleženci možnost podati pritožbo na izdano odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, v kolikor se z novo dodelitvijo zemljišča ne strinjajo. Predlog elaborata nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada se je nato potrdil s predlaganimi spremembami in sprejetimi rešitvami - zapisnik št. 331-10/2021 (05079) z dne 9. 11. 2021 in št. 331-10/2021 z dne 25. 11. 2021 in je bil potrjen s sklepoma na sestanku komasacijskega odbora. Izvajalec komasacije, B., d.o.o., je nato prenos mejnikov v naravo izvedel v jeseni 2021, vsi komasacijski udeleženci so bili v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada v času prenosa mej v naravo.

4.Iz nadaljevanja obrazložitve izhaja še pojasnilo glede izračuna vrednosti cenilne enote ter da se zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjša za 1,76 %. Za enak odstotek se je iz tega razloga zmanjšala tudi vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada.

5.Komasacijski udeleženec A. A. (sedaj tožeča stranka oziroma v nadaljevanju tožnik) se z razdelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada ni strinjal in je zoper delno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju toženka) z odločbo št. 3313-124/2022-2 z dne 28. 12. 2022 zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je zakonski kriterij komasacije čim boljša zaokroženost zemljišč ter da gre za glavno pravilo oziroma načelo komasacijskega postopka, kateremu je pravilniški kriterij glede oblike zemljišča hierarhično podrejen, poleg tega pa tudi sam oblikovni kriterij ni absoluten, temveč je omejen z določenimi predpisanimi okoliščinami (npr. obliko terena). Kriteriju čim boljše zaokroženosti parcel je bilo v konkretnem primeru v celoti zadoščeno, saj je tožnik v komasacijo vložil 19 parcel oziroma 10 obdelovalnih kosov, iz komasacije pa je dobil 1 obdelovalni kos oziroma 1 parcelo. V konkretnem primeru ne gre za neenako obravnavo: iz dokumentov konkretne zadeve nesporno izhaja, da je pritožniku dodeljeno zemljišče, ki je na vzhodnem delu za 1,9 m ožje kot je na njenem zahodnem delu. Pravilniški kriterij čim bolj ustrezne oblike zemljišča za predvideno obdelavo določa, da se le-to (širino in dolžino) določi glede na obliko terena ter tehnične in gospodarske pogoje rabe mehanizacije, kar v konkretnem primeru predstavlja oblika Table 5 in melioracijski jarek. Ta kriterij torej ne določa idealne oblike dodeljenega zemljišča, vendar ker se pritožnik sklicuje, da so drugi komasacijski udeleženci dobili idealnejšo obliko zemljišč, drugostopenjski organ odgovarja, da temu ni tako. Oblikovni kriterij je hierarhično podrejen kriteriju čim boljše zaokroženosti zemljišč, saj je kot tak le eden izmed elementov slednjega, ki zajema širši pojem. Pritožnik navaja, da so komasacijski udeleženci (C. C., Č. Č., D. D. s solastniki) dobili zemljišča pravilnejših oblik in pri tem zamolči, da so vsi navedeni udeleženci v relaciji s pritožnikom dobili manj zaokrožena zemljišča (C. C. je vlagal 4 obdelovalne kose, dodeljena pa sta mu bila 2, Č. Č. je vlagal 9 obdelovalnih kosov, dodeljena pa sta mu bila 2, D. D. s solastniki pa je po posameznih izkazih vlagal celo 1 obdelovalni kos in iz njega dobil 3). Poleg tega edino pritožniku dodeljeni obdelovalni kos predstavlja tudi največje zemljišče v navedeni Tabli 5 in kot takšen z vidika obdelovanja po oceni drugostopenjskega organa lažje sprejme navedeno zožitev meje kot manjša zemljišča, na katera se pritožnik sklicuje. Po oceni toženke je dalje neutemeljena tudi navedba pritožnika, da je njegovo zemljišče odmerjeno do samega roba melioracijskega jarka. Iz zapisnika z dne 10. 11. 2022, ki sta ga brez pripomb podpisala tako pritožnik kot njegov pooblaščenec, je razvidno, da je meja predmetne dodeljene parcele od roba nabrežine komasacijskega jarka odmaknjena 0,40 do 0,60 m. Pritožnik se tudi sklicuje, da je bil obseg njegove parcele neutemeljeno zmanjšan za 1,76 %, pri tem pa toženka te očitke zavrača in pojasnjuje, da se navedeni odstotek nanaša na vse komasacijske udeležence kot to predvideva 67. členom ZKZ.

Tožbene navedbe

6.Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve ustavne določbe o enakosti pred zakonom. Bistvo tožbene naracije je, da upravni organ ni ravnal v skladu z zakonom in podzakonskimi akti (Pravilnikom) in tožniku ni dodelil parcele takšne oblike, ki bi tožniku omogočala čim boljšo in lažjo obdelavo, kar pa je temeljni namen in smisel komasacije. Hkrati so drugi komasacijski upravičenci prejeli parcele pravilne oblike. Upravni organ je dodeljeno parcelo tožnika stisnil ob rob melioracijskega jarka, ob tem pa mu dodelil takšno parcelno mejo, da enotna strojna obdelava ni mogoča. To ni namen komasacije, niti ni pravilno in ne zakonito. Temeljno izhodišče postopka komasacije je določeno v prvem odstavku 55. člena ZKZ, ki določa, da se zemljišča na določenem območju lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča in lahko zemljišča bolj gospodarno upravlja. Cilj komasacije je torej najbolj smotrna in ekonomična obdelava, to je jasno določeno tudi v prvem odstavku 74. člena ZKZ. V vsakem primeru pa je potrebno ves čas postopka spoštovati načelo enakosti pred zakonom, ki je temeljno ustavno načelo, predvideno v 14. členu Ustave RS, zrcali pa se tudi v 22. členu Ustave RS, ki določa enakost pred postopki pred državnimi organi. Bistvena težava in bistvena omejitev parcele, ki je bila dodeljena tožniku, je, da je dodeljena parcela nepravilne oblike. Komasacija predvideva čim bolj zaokroženo parcelo, ki omogoča čim lažje in gospodarno upravljanje. V konkretnem primeru to načelo ni spoštovano, saj je parcela takšne oblike, da je na zahodnem delu širša kot na vzhodnem delu (razlika znaša 2 m). To povzroči, da tožnik ne more izvajati obdelave v smeri vzhod-zahod na način, da bi imel posajene ali posejane nepretrgane vrste posevkov, ampak mora na delu njive znotraj obdelovalnega območja obračati s traktorjem in strojnimi priključki. Linija iz smeri vzhod-zahod se namreč ne izide, saj je parcela neenakomerno široka. To se je nesporno zgodilo zgolj na račun tožnika, katerega parcela je potisnjena ob melioracijski jarek na severni strani, na južni strani pa se je med postopkom spreminjala stara meja in so se tekom komasacijskega postopka izvajali geodetski premiki meje v škodo pritožnika, tako da je postala parcela potem nepravilne oblike (kot izhaja iz skice, se je meja na južni strani premikala za 1,9 m). Kot je razvidno iz fotografij, ki so del pritožbe zoper odločbo prve stopnje, je upravna enota na drugem delu komasacijskega območja odmerila kar 7 metrski pas do vodnega telesa za vzdrževanje le-tega, na drugi strani pa je pritožnikova parcela odmerjena praktično do samega melioracijskega jarka. Na ta način, ko je parcela pritožnika nepravilne oblike, so bistveno kršena določila ZKZ in tudi ustavna načela enakosti pred zakonom in enakosti v postopku, saj ni pravično in pošteno, da je pritožnikova parcela podvržena omejitvam, ki jih drugi udeleženci nimajo.

7.Odločba tudi ni obrazložena, saj nima nobenih razlogov o tem, zakaj takšna odmera in zakaj je bilo odmerjeno tako, da je pritožnikova parcela neenakomerne oblike ter tik ob jarku, odsotnost obrazložitve pa je absolutna bistvena kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na severni strani parcele je melioracijski jarek, za katerega je predvideno vzdrževanje, obenem pa gre za vodno telo, ki postavlja določene omejitve za obdelavo zemljišč. Pravilnik v 16. členu določa, da se za neovirano vzdrževanje melioracijskih jarkov v skladu z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določijo poti oziroma vzdrževalni pasovi ob eni ali ob obeh brežinah v skladu s tehničnimi predpisi. Vzdrževalni pas v konkretnem primeru ni določen in je parcela tožnika od melioracijskega jarka oddaljena neznatno, le 40 do 60 cm, kar ni skladno z določilom Pravilnika, saj to ni vzdrževalni pas. Vzdrževanje melioracijskega jarka pomeni, da bo vzdrževalni traktor s priključkom za košnjo oziroma mulčenje peljal po robu dodeljene parcele št. 781 k. o. ... V tako ozkem pasu se ne more gibati niti delavec z motorno kosilnico (ne da bi pri tem stopal po tožnikovi parceli in posevkih in pridelkih na njivi), kaj šele delovni stroj z mulčerjem, ki vodne jarke čisti in jih vzdržuje pred zaraščanjem. Neznaten odmik ni dovolj, da neposredna bližina vodnega telesa ne bi imela neposrednega vpliva na obdelavo tožniku dodeljenega območja. S tem je površina ob jarku neuporabna in bo pridelek uničen. Prav tako je ob samem robu vodnega telesa prepovedano škropljenje in gnojenje, kar pomeni, da je pas ob samem robu melioracijskega jarka za obdelavo neuporaben, potrebno pa ga je vzdrževati. S takšno komasacijo, ki vsebinsko zmanjša dodeljeno zemljišče ob samem vodnem telesu, se tožnik ne strinja in tako komasacija tudi ni zakonita.

8.V nadaljevanju tožnik podaja še navedbe glede neutemeljenega zmanjšanja obsega parcele, kljub temu, da je bilo dogovorjeno, da se obseg njegove parcele ne bo zmanjšal ter glede na vse obrazloženo predlaga, da sodišče tožbi ugodi, delno odločbo razveljavi oziroma jo odpravi, skupaj s stroškovno posledico.

Odgovor na tožbo

9.Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in se sklicevala na razloge navedene v obrazložitvah prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Ni sporno, da je tožnik dobil eno in edino zemljišče, ki je ob melioracijskem jarku in katero nima popolnoma vzporednih mej po dolžini, za razliko od manjših zemljišč v tej Tabli, ki so bila dodeljena drugim komasacijskim udeležencem. Toženka vztraja, da tožnik razumljivo ne izpostavlja okoliščine, da komasacijskim udeležencem, ki so jim bila ta manjša zemljišča dodeljena, le-ta ne predstavljajo njihovih edinih dodeljenih zemljišč, pri tem pa je pri komasaciji zakonski kriterij čim boljše zaokroženosti zemljišč nadrejen podzakonskemu kriteriju čim boljše oblike posameznega zemljišča. V zvezi z očitkom tožnika, da toženka glede dejstva o obliki tožniku dodeljenega zemljišča, ki ne omogoča strojne obdelave brez obračanja na njegovi sredini, ne zapiše niti besede, toženka odgovarja, da to dejstvo sploh ni sporno: kot je tudi implicitno razvidno iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, tožniku dodeljeno zemljišče po obliki ni najidealnejše za predvideno strojno obdelavo, vendar pa predmetna določba Pravilnika tega kriterija ne določa, pač pa določa čim bolj ustrezno obliko zemljišča za predvideno obdelavo. Izpolnjevanje tega kriterija je opredeljeno v drugostopenjski odločbi, in sicer predvsem z vidika okoliščine, da gre za največje zemljišče v tej Tabli. Ob tem toženka dodaja še, da so zemljišča v posamezni tabli objektivno omejena, kar pomeni, da bi imelo poravnavanje mej pritožnikovega zemljišča v popolnoma vzporedne za posledico zamik mej precej ožjih zemljišč v tej Tabli. To pa bi po oceni toženke predstavljalo dvojno kršitev načela enakosti, saj bi komasacijski udeleženci, ki jim niso bila dodeljena tako zaokrožena zemljišča kot tožniku, dobili posamezna zemljišča tudi manj ustrezne oblike za predvideno obdelavo. Glede na obrazloženo predlaga, da sodišče tožbo zavrne ter odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Izvedba glavne obravnave

10.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 51. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi dne 11. 3. 2025, na kateri je zaslišalo tožnika. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenosti postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Toženka na narok za glavno obravnavo ni pristopila, svojega izostanka ni opravičila, sodišče pa je zato glavno obravnavo izvedlo v njeni odsotnosti (drugi odstavek 58. člena ZUS-1).

11.Tožnik je na naroku za glavno obravnavo dodatno navajal, da je v predmetnem primeru težava tudi v melioracijskem jarku v tem, da je ob robu vodnega telesa nedovoljeno škropljenje in gnojenje, kot varovalne pasove ob vodotokih določa Uredba o pravilih pogojenosti v standardu DKOP 4, dobri kmetijski in okoljski pogoji 4. V skladu s tem standardom je obveznost vzpostavitev varovalnih pasov, kar se tiče osuševalnih jarkov, 3 metre, pri tem pa je v varovalnih pasovih prepovedana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, prav tako je prepovedano oranje, dovoljena je le površinska obdelava. Tožnik ne izvaja živinoreje na tem območju, temveč intenzivno kmetijsko pridelavo, zlasti žitaric, zato je dejansko sedaj trimetrski pas ob tem varovalnem jarku oziroma ob melioracijskem jarku neuporaben, to pa se pri dodelitvi parcele v okviru komasacije ni upoštevalo.

12.V okviru dokaznega postopka je sodišče vpogledalo v odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3313-124/2022-2 z dne 28. 12. 2022 (dokaz A2), odločbo UE Ptuj št. 331-11/2021-6237-31 z dne 11. 10. 2022 (dokaz A3), pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo (dokaz A4), zapisnik št. 331-10/2021 (05079) z dne 9. 11. 2021 (dokaz A5), skico T5 (dokaz A6) ter vse listine sodnega in upravnega spisa. Prav tako je sodišče zaslišalo tožnika kot stranko.

13.Je pa sodišče kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog tožnika po zaslišanju priče E. E. iz UE Ptuj, saj so po presoji sodišča vsa dejstva relevantna za sprejem sodne odločitve izhajala iz izvedenega dokaznega postopka in v njem izvedenih dokazov, zato izvedba tega dokaza ne bi z ničemer pripomogla k odločanju sodišča in tako njegova izvedba ne bi bila skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka. Prav tako je dejstvo v zvezi s katerim je tožnik predlagal zaslišanje strokovne delavke UE Ptuj (ponudba finančne kompenzacije zaradi zmanjšanja zemljišča) v celoti razvidno iz zapisnika št. 331-10/2021 (05079) z dne 9. 11. 2021 (dokaz A5), v postopku pred sodiščem pa tudi ni bilo sporno.

Sodna presoja

14.Tožba je utemeljena.

15.Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

16.V predmetnem upravnem sporu je predmet presoje delna odločba, s katero je bilo (po predhodno izdanih odločbah o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju KO ...) tožniku kot komasacijskemu upravičencu v zameno za njegova dosedanja zemljišča dodeljeno zemljišče parc. št. 781, k. o. ... Pri tem med strankami ni sporno, da se tožniku dodeljena nepremičnina nahaja na severu Table 5 (T5) ob melioracijskem jarku (odmik meje parcele od jarka znaša 0,40m do 0,60m) ter za razliko od manjših zemljišč v T5, ki so bila dodeljena drugim komasacijskim udeležencem, tožniku dodeljena parcela po dolžini nima popolnoma vzporednih mej (razlika V-Z znaša cca 2m). V postopku pred sodiščem za tožnika ostaja sporno neustrezno upoštevanje kriterija smeri gospodarjenja, ustrezna oddaljenost od melioracijskega jarka (ustrezno določen varovalni pas), vprašanje enake obravnave ter neobrazloženost upravne odločbe.

17.Komasacija je agrarna operacija, ki se praviloma izvaja sporazumno med lastniki kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 39. člena in 40. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ZKZ). Pri izvedbi komasacije se zemljišča na določenem območju lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča (55. člen za ZKZ). Določba 39. člena ZKZ opredeljuje namene agrarnih operacij, s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave, iz namena izvedbe komasacije pa je zato potrebno presojati tudi utemeljenost ugovora tožnika, ki se nanaša na nepravilno obliko zemljišča komasacijskega območja oziroma neustrezno upoštevanje kriterija smeri gospodarjenja pri dodelitvi zemljišča.

18.Zakonske določbe o izvajanju komasacij konkretizira podzakonski predpis, to je Pravilnik o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik). Ta v 16. členu med drugim določa, da se pri novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju uporabljajo zlasti kriteriji, da se komasacijskemu udeležencu dodelijo zaokrožena zemljišča, praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pri tem pa se upošteva zaokroženost obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo; ter da se komasacijskemu udeležencu dodeli zemljišče, ki je po obliki čim bolj ustrezno za predvideno obdelavo. Dolžina in širina njivskih parcel se določi glede na obliko terena, tehnične in gospodarske pogoje rabe mehanizacije, ki jo kmetje uporabljajo v kraju, kjer se izvaja komasacija. Pri združevanju lastniških oziroma solastniških zemljišč v okviru enega gospodinjstva oziroma kmetijskega gospodarstva se ne glede na kriterij najmanjše širine združijo ali pridružijo v eno samo obdelovalno zemljišče tudi ožje parcele. Za neovirano vzdrževanje melioracijskih jarkov se v skladu z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določijo poti oziroma vzdrževalni pasovi ob eni ali ob obeh brežinah v skladu s tehničnimi predpisi (prva, šesta in sedma alineja prvega odstavka 16. člena Pravilnika).

19.Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik tekom komasacijskega postopka na razdelitev zemljišč podajal pripombe in zahteval, da obdrži zemljišče, ki ga je obdeloval do sedaj, pri tem pa ugovarjal, da parcela ni vzporedna, prav tako podajal pripombe glede širine ceste in oddaljenosti parcele od melioracijskega jarka. Pripombe glede širine ceste so bile upoštevane, pripombe glede oddaljenosti melioracijskega jarka so bile delno upoštevane na način, da je bil vzpostavljen zamik 0,40-0,60m za potrebe vzdrževanja, tožnikova parcela pa je tudi po končni razdelitvi ostala nevzporedna. Tudi tožnik je v okviru svojega zaslišanja pojasnil, da te nepremičnine obdeluje že dalj časa ter da je na teh nepremičninah hotel ostati. Ukvarja se s kmetijsko proizvodnjo, sedaj dodeljena parcela pa strojno obdelavo onemogoča, saj se mora obračati na samih pridelkih. Prav tako je njegova parcela potisnjena ob melioracijski jarek, kjer ne sme obdelovati, pas pa je preozek za vzdrževanje.

20.Po vpogledu v izpodbijano prvostopenjsko odločitev sodišče ugotavlja, da glede primernosti zemljišča za predvideno obdelavo oziroma glede pripomb tožnika v tem oziru ni najti nobene obrazložitve (le na splošno je navedeno, da so bile udeležencem, ki so podali pripombe, predstavljene možne rešitve in pojasnjeno, da lahko zoper razdelitev zemljišč vložijo pravno sredstvo – pritožbo, str. 6,7 izpodbijane odločbe), medtem ko iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je kriterij oblike zemljišča iz 16. člena Pravilnika relativiziran, saj je hierarhično podrejen zakonskemu kriteriju čim boljše zaokroženosti zemljišč predvidenem v prvem odstavku 55. člena ZKZ, da je tožnik edini, ki je prejel zgolj eno zemljišče ter da je bilo tožniku dodeljeno največje zemljišče, zato le-ta veliko lažje sprejme zožitev meje kot pol manjša zemljišča drugih komasacijskih udeležencev. Drugostopenjski organ zapiše še, da ne drži navedba o odmerjenosti tožnikove parcele do melioracijskega jaška, saj je od roba nabrežina parcele odmaknjena 0,40 do 0,60 m.

21.Upravna odločba mora biti, v skladu z 214. členom ZUP obrazložena. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti odločba obrazložena, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

22.Sodišče ugotavlja, da izpodbija odločba takšnih sestavin nima, te pomanjkljivosti pa v zadostni meri ni odpravila niti toženka v odločitvi o pritožbi, ki je pomanjkljivo obrazložitev organa prve stopnje sicer želela korigirati, vendar je vseeno izostala ustrezno konkretizirana obrazložitev vseh odločilnih in pravnorelevantnih dejstev, ki so organ vodile pri odločanju.

23.Sodišče v tem oziru presoja, da je skozi celoten upravni postopek tožnik smiselno postavljal zahtevo, da se mu dodeli zemljišče, ki ga bo lahko ustrezno obdeloval (to med strankama glede na zatrjevane in neprerekane trditve ni sporno), vendar pa ta okoliščina pri izdaji izpodbijane odločitve ni bila upoštevana oziroma neupoštevanje pripomb tožnika v tem oziru ni bilo ustrezno obrazloženo. To pomeni, da kriterij usmeritve gospodarjenja pri dodelitvi zemljišča tožniku ni bil upoštevan in torej prej citirana določba Pravilnika ni bila uporabljena. Upravni organ bi pri odločanju moral upoštevati tako določbe ZKZ kot tudi Pravilnika, ki splošna pravila o dodeljevanju zemljišč v komasaciji še konkretizira. Pri tem ni mogoče pritrditi razlagi toženke, da so kriteriji iz Pravilnika relativizirani z zakonskimi kriteriji: v pravni terminologiji namreč ni mogoče zaslediti termina v smislu, da en predpis relativizira drugega. Pravilnik je pravni akt, ki razčlenjuje določila zakona kot splošnega akta, z njim se podrobneje ureja (konkretizira) splošni predpis, zato ni mogoče reči, da ga slednji relativizira. V kolikor bi namreč sledili razlagi toženke, podzakonski akti ne bi imeli moči. Takšno stališče je zavzela tudi že sodna praksa. Glede na konkretne, že tekom postopka komasacije in v tožbi ponovljene pripombe tožnika o njegovem interesu za dodelitev zemljišč na tem območju, odločitve ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na to, da so bile spoštovane določbe 64. in 65. člena ZKZ. Sprejeti Pravilnik temelji na določbi 76. člena ZKZ in je tudi tam določena pravila treba uporabiti pri odločanju.

24.Namen komasacije tako po ZKZ in Pravilniku je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njegove obdelave. Kot izhaja iz ugovora tožnika, namen komasacije zanj ni bil dosežen, saj sporno, v komasaciji prejeto zemljišče, zaradi nepravilne oblike otežuje obdelavo. Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oziroma predlogu tožnika, niti v izpodbijani odločbi niso bile obravnavane okoliščine, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnika kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve v skladu s Pravilnikom in ZKZ. Tega drugostopenjska odločba ni ustrezno dopolnila, saj se je (zmotno) sklicevala izključno na kriterij čim večje zaokroženosti zemljišč, medtem ko je kriterij čim boljšega upravljanja štela za prvemu podrejen in ga ni upoštevala. V posledici pomanjkanja ustrezne obrazložitve je tudi sodišču onemogočen preizkus upravne odločbe, glede na stališče toženke v drugostopenjski odločbi pa je podana tudi zmotna uporaba Pravilnika ter posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

25.Enako po presoji sodišča velja tudi za vprašanje sporne oddaljenosti tožnikovega zemljišča od melioracijskega jarka oziroma vprašanje ustreznega vzdrževalnega pasu: skladno z določbo 16. člena Pravilnika je v primeru melioracijskih jarkov potrebno vzpostaviti ustrezne vzdrževalne pasove, skladno s tehničnimi predpisi, pri tem pa ne prvostopenjskega in ne drugostopenjska odločba ne pojasnita, kakšni ti tehnični predpisi so, ali so bili upoštevani ter zakaj je odmik širine cca 0,5 metra zadosten za vzdrževanje brez da bi posegal na parcelo oziroma pridelke tožnika in njegovo kmetijsko dejavnost.

26.Zaradi pomanjkanja ustrezne obrazložitve izpodbijane odločbe, ki bi sodišču omogočala preizkus upravne odločitve, ter zmotne uporabe Pravilnika, zaradi česar je bilo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, posledično pa tudi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločitev odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča ponovno odloči. Ker že ti razlogi zadostujejo za odpravo odločbe, se do ostalih tožbenih navedb tožnika sodišče ni rabilo opredeliti. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Pri tem v luči nadaljevanja upravnega postopka sodišče dodaja, da bo v ponovljenem postopku upravni organ moral ugotoviti usmeritev gospodarjenja ter nato tožniku dodeliti zemljišče, ki bo po obliki čimbolj ustrezno za predvideno obdelavo. Svojo odločitev v tem oziru bo moral tudi konkretno in ustrezno obrazložiti (214. člen ZUP) na način, da bo mogoče odločbo ustrezno preizkusiti (tako glede dejanskega stanja kot glede uporabe zakona in podzakonskega predpisa). Enako velja za vzdrževalne pasove: odločitev o njihovi vzpostaviti mora biti utemeljena v skladu s tehničnimi predpisi, upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, kot ga po presoji sodišča pravilno izpostavlja tožnik, da ob vzdrževalnem pasu posamezne dejavnosti niso dovoljene, kar pomeni, da zemljišč v tem omejen obsegu tam ni mogoče uporabljati. Zmanjšanje površine zemljišč neprimerne za obdelavo morajo nositi vsi komasacijski udeleženci, ne le tožnik.

27.Glede na obrazloženo je sodišče odločilo kot izhaja iz I. točke izreka sodbe.

Stroški postopka

28.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, upravičen do povrnitve stroškov v višini 385,00 EUR z 22 % DDV v znesku 84,70 EUR, skupno 469,70 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo toženki.(II. točka izreka). Pooblaščenec tožnika je stroške priglasil po Odvetniški tarifi (OT): ti stroški mu ne pripadajo, saj so vsi stroški že zajeti v pavšalnem znesku predvidenem v 3. členu Pravilnika (5. člen Pravilnika), zato je sodišče v presežku stroškovni zahtevek pooblaščenca tožnika zavrnilo, kot to izhaja iz izreka.

29.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

30.Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

2Denimo UPRS sodba in sklep opr. št. II U 529/2017-27 z dne 29. 10. 2019.

3Zahtevo po ustrezni obrazložitvi v komasacijskih postopkih izpostavlja denimo tudi UPRS sodba in sklep opr. št. III U 169/2024-10 z dne 9. 10. 2024.

4Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) - člen 16

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214, 214/1

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 39, 39/2, 55, 55/1, 76

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.