Jedro

Sodna praksa je enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščena pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji (ne glede na to, ali so nastale po krivdi pooblaščenca ali po krivdi stranke ali tretjega) pa gredo v breme stranke in ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tretja toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.2.2019 odločilo, da se pritožba tretje toženke S. M. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 208/2016-42 z dne 15.11.2018, ki je bila vložena dne 11.1.2019, šteje za umaknjeno. S sklepom z dne 20.5.2019 pa je zavrnilo predlog tretje toženke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) kot tudi njen predlog za odmero stroškov, priglašenih z vlogo z dne 4.3.2019 (II. točka izreka).

2. Zoper oba sklepa sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tretja toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi zoper sklep z dne 12.2.2019 ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 20.5.2019 pa smiselno predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Zoper sodbo sodišča prve stopnje Pg 208/2016 z dne 15.11.2018 (red. št. 42 spisa) je tretja toženka vložila pritožbo, v zvezi s katero ji je sodišče prve stopnje dne 14.1.2019 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek (1. odstavek 105.a člena ZPP in tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)). Navedeni plačilni nalog je bil pooblaščenki1 tretje toženke vročen dne 17.1.2019 (vročilnica pripeta k red. št. 44 spisa). Petnajstdnevni rok2 za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu se je tako iztekel dne 1.2.2019. Ker tretja toženka zadevne sodne takse v postavljenem roku ni plačala, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12.2.2019 odločilo, da se njena pritožba zoper omenjeno sodbo šteje za umaknjeno (3. odstavek 105.a člena ZPP). Tretja toženka je nato dne 18.2.2019 plačala zadevno sodno takso (list. št. 146 spisa), dne 4.3.2019 (dohodni zaznamek na list. št. 143 spisa) pa je zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 12.2.2019 vložila pritožbo ter hkrati podala še predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20.5.2019 zavrnilo.

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 20.5.2019:**

5. Tretja toženka ni konsistentna pri navajanju dejstev, ki so odločilna za presojo pravočasnosti njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje (2. odstavek 117. člena ZPP). Tretja toženka tako navaja, da je zadevni nalog za plačilo sodne takse (ki ji ga je z navadno pošto posredovala njena pooblaščenka) prejela v začetku februarja, po drugi strani pa je zatrjevala, da je sodno takso po navedenem nalogu plačala takoj, ko ga je prejela, kar je po podatkih spisa šele dne 18.2.2019. Takšnih nejasnih navedb tretja toženka ne more nadomestiti oziroma dopolniti s predlaganim zaslišanjem priče T. R., saj bi izvedba tega dokaza v obravnavanem primeru pomenila dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz.3 4

6. V vsakem primeru pa je predlog tretje toženke za vrnitev v prejšnje stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen. Pritožbeno sodišče se sicer pridružuje stališču novejše sodne prakse5, da je rok za plačilo sodne takse procesni rok, ki je podaljšljiv, vendar navedeno na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, saj je bila zamuda tretje toženke s plačilom sodne takse zakrivljena6 in torej ne gre za upravičen vzrok za zamudo.

7. Tretja toženka predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljuje s tem, da ji je pooblaščenka takoj po prejemu zadevnega plačilnega naloga (t. j. 17.1.2019), le-tega posredovala z navadno pošto, poštar pa naj bi nato pooblaščenkino pošiljko (v času odsotnosti tretje toženke) nepravilno odvrgel v nabiralnik sosede tretje toženke - M. F., ki je nato omenjeno pošiljko tretji toženki izročila šele v začetku februarja. Navedbe o napaki poštarja ne le, da niso z ničemer izkazana, še več, ovržene so z dokazilom, ki ga je predložila tretja toženka sama - tj. pisno izjavo navedene sosede (priloga B12 spisa). Iz te namreč izhaja, da je soseda M. F. omenjeno pošiljko pooblaščenke vzela iz nabiralnika tretje toženke, saj sta bili dogovorjeni, da v času odsotnosti tretje toženke pobira njeno pošto, omenjeno pošiljko pa ji je nato pozabila dati in ji jo je izročila zelo pozno.

8. Tudi sicer v takšnih primerih predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče utemeljevati z napako poštarja ali tretje osebe pri dostavi pošte.7 V obravnavani zadevi je bil predmetni plačilni nalog tretji toženki pravilno vročen, saj skladno z določilom 8. odstavka 142. člena ZPP velja domneva, da se vročitev pooblaščencu šteje kot vročitev, opravljena stranki osebno. Sodna praksa je v takšnih primerih enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.8 Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji (ne glede na to, ali so nastale po krivdi pooblaščenca ali po krivdi stranke ali tretjega) pa gredo v breme stranke in ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Po podelitvi pooblastila se tako medsebojni dogovori in sama komunikacija med stranko in njenim pooblaščencem presoja kot njuno notranje razmerje, ki navzven nima nobenega vpliva, predvsem pa nima nobenega vpliva na sodišče.9 Pooblaščenka tretje toženke je bila torej dolžna poskrbeti, da bi stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestila na primeren način, kar je sicer storila s poslano navadno pošiljko, pri čemer ni preverila, ali jo je njena stranka tudi prejela. To bi lahko storila na kakšen drug način, če je bilo vročanje dogovorjeno z navadno pošiljko, torej po telefonu ali v elektronski obliki. Tudi tretja toženka sama je pričakovala nalog za plačilo sodne takse, saj je vložila pritožbo, že v sodbi pa je bila opozorjena na obveznost plačila sodne takse ter posledice neplačila. Zato se ne more uspešno sklicevati na težave, ki naj bi jih imela z dostavo poštne pošiljke. Skrbnost stranke zahteva, da po podelitvi pooblastila pooblaščencu, zagotovi nemoteno in potrebno komunikacijo z njim. Ker bi tudi tretja toženka ob potrebni skrbnosti morala preveriti, kdaj ji zapade rok za plačilo sodne takse10 11, pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo mogoče zamudo s plačilom sodne takse preprečiti in torej ni razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna.

9. Pritožbeno sodišče zavrača tudi očitke o kršitvi pritožničine ustavne pravice do pritožbe. Namreč ni v nasprotju z Ustavo RS, če je vložitev pravnega sredstva pogojena s pravočasnim plačilom sodne takse, v kolikor je stranka na to opozorjena12, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Glede na vse zgoraj pojasnjeno je bil razlog za nepravočasno plačilo sodne takse za pritožbo izključno v sferi pritožnice, zato je sama prevzela odgovornost, da njena pritožba ne bo vsebinsko obravnavana.13

10. Pritožnica odločitev o stroških predloga za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija le z argumentom napačnosti odločitve o predlogu. Ta pa se je izkazal za neutemeljenega, zato je neutemeljena tudi pritožba zoper stroškovni del izreka izpodbijanega sklepa.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12. Ker torej niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366 členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tretje toženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 12.2.2019:**

13. Ob vsem pojasnjenem v zvezi s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20.5.2019 se tretja toženka ne more uspešno sklicevati na to, da se je s taksno obveznostjo seznanila šele, ko je prejela zadevni plačilni nalog od svoje pooblaščenke. V pritožbenem postopku ni sporno, da tretja toženka do izteka roka, določenega v zadevnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, takse ni plačala, zato je posledično pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi določila 3. odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tretja toženka pritožbo zoper sodbo umaknila.

14. Pritožba tretje toženke zoper sklep, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, tako ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366 členom ZPP), je njeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

**Odločitev o stroških pritožbenega postopka:**

15. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tretja toženka s pritožbama ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 137. člen v zvezi z 8. odstavkom 142. člena ZPP. 2 1. odstavek 34. člena ZST-1. 3 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 871/2011 z dne 13.3.2013 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 12/2004 z dne 15.2.2005. 4 Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je pooblaščenka tretje toženke, ki se ukvarja z dejavnostjo zastopanja pred sodiščem in je seznanjena s pravili, ki veljajo za tek rokov in z njihovimi posledicami, vedela oziroma bi mogla in morala vedeti, da je zamuda s plačilom zadevne sodne takse nastopila že z dnem 2.2.2019 (enako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 379/2014 z dne 12.3.2014.) 5 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 502/2019 z dne 9.5.2019, opr. št. II Cpg 829/2016 z dne 23.8.2016 in opr. št. Cst 351/2015 z dne 17.6.2015 ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II DoR 598/2010 z dne 31.3.2011 in opr. št. III DoR 108/2014 z dne 17.2.2015. 6 Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Preprečuje jo vsaka oblika krivde, tako naklep, kot velika ali majhna malomarnost (A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 1. knjiga, str. 471 in naslednje). 7 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 379/2014 z dne 12.3.2014. 8 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 220/2018 z dne 17.4.2018, opr. št. I Cpg 379/2014 z dne 12.3.2014 in opr. št. I Cpg 78/2010 z dne 11.2.2010. 9 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 146/2019 z dne 13.3.2019, opr. št. I Cp 2350/2016 z dne 11.1.2017, opr. št. III Ip 937/2014 z dne 23.4.2014 in opr. št. I Cpg 379/2014 z dne 12.3.2014 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1309/2015 z dne 5.4.2016. 10 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 436/2018 z dne 6.6.2018 in opr. št. I Cpg 379/2014 z dne 12.3.2014. 11 Navedeno velja še toliko bolj v primeru, ko je tretja toženka vedela, da bo nekaj časa odsotna. O slednjem pa bi ob potrebni skrbnosti morala obvestiti tudi svojo pooblaščenko. 12 Npr. odločbi Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-41/13 z dne 21.3.2013 in opr. št. U-I-77/12, Up-376/12 z dne 18.4.2014, ter sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2433/2016 z dne 14.12.2016 in opr. št. II Cp 861/2010 z dne 19.5.2010. 13 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2433/2016 z dne 14.12.2016.