Jedro

Zemljiškoknjižni lastnik, s katerim dolžnik ni v nobenem pogodbenem razmerju, dolžniku ne more izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Tožeča stranka mora drugi toženki v 15 dneh povrniti 2.253,69 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženkama naložilo, da morata v 15 dneh urediti vpis lastninske pravice na nepremičnini, garsonjeri št. 126, ki se nahaja v 12. nadstropju stanovanjske stavbe na B. v Ljubljani, vpisani v vl. št. 1281/126, k. o. Š. na ime prve toženke oziroma v istem roku tožeči stranki izstaviti za vpis sposobno zemljiškoknjižno listino, po kateri se bo lahko prva toženka vpisala kot zemljiškoknjižna lastnica na nepremičnini, vpisani v vl. št. 1281/126, k. o. Š., sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Sodišče je toženkama še naložilo, da sta dolžni tožnici v 15 dneh povrniti 3.707,74 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje druga toženka. Predlaga spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožnica meni, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, ki nima podlage v materialnem pravu. Poudarja, da ni jasno, kako naj bi obe toženki skupaj uredili ustrezen vpis lastninske pravice v korist prve toženke, tudi ne razume, kako in kakšno listino naj bi ji bili dolžni izstaviti in kje je podlaga za izstavitev takšne listine. Izrek sodbe ni izvršljiv oziroma ni razumljiv, sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj in kako naj bi druga toženka svoji obveznosti izvršila. Pritožnica pojasnjuje, da določba 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upniku daje upravičenje, da vloži tožbo s tožbenim zahtevkom, v katerem lahko zahteva le vpis lastninske pravice na določeni nepremičnini na ime dolžnika.

Pritožnica izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik, ki predlaga izvršbo na nepremičnino, mora predlogu za izvršbo priložiti izpisek iz zemljiške knjige, kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. Če je lastninska pravica vpisana na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Če pa upnik nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko v skladu z določbo 5. odstavka 168. člena ZIZ s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.

6. Določba 5. odstavka 168. člena ZIZ torej upniku, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, daje zgolj aktivno legitimacijo, da “namesto svojega dolžnika“ doseže vpis te pravice na dolžnika, ki je vpis lastninske pravice opustil. Upniku podeljuje aktivno legitimacijo, da se “vmeša v posle“ svojega dolžnika. Iz besedila “upniku, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice,“ pritožbeno sodišče sklepa, da ima zakonodajalec v mislih le situacije, ko dolžnik s takšno listino (ali listinami) sicer razpolaga, a je/ jih ne izroči upniku, sam pa tudi ne poskrbi za vpis v zemljiško knjigo oz. vsaj situacije, ko listina, primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, že obstaja. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožničinim stališčem, da bi v takšnem primeru tožnik lahko oz. moral tožbeni zahtevek oblikovati tako, kot se glasi sama določba 5. odstavka 168. člena ZIZ, torej zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnico.

7. Tožnica pa v obravnavani zadevi zahteva dvoje: Najprej, da morata toženki v 15 dneh urediti vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, kar si je mogoče razlagati le tako, da jima nalaga vložitev ustreznega zemljiškoknjižnega predloga. Za tak tožbeni zahtevek, kot utemeljeno meni pritožnica, ni nikakršne podlage. Nihče, tudi sodna odločba, namreč ne more nekomu naložiti, da mora aktivno sodelovati v nekem sodnem postopku.

Nato pa tožnica zahteva še, da ji mora druga toženka izstaviti listino, po kateri se bo prva toženka lahko vpisala v zemljiško knjigo. Podlage za tak zahtevek določba 5. odstavka 168. člena ZIZ upniku ne daje, kar je pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ves čas opozarjala. Obveznosti izstaviti listino, v situaciji, ko takšna listina že obstaja, ne more biti. Celo če bi obstajala obligacijska obveznost druge toženke izstaviti neko listino (zemljiškoknjižno dovolilo), torej takrat, ko situacija iz 5. odstavka 168. člena ZIZ niti ne bi bila podana, ker listina, sposobna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (še) ne bi obstajala, pa takšne listine zemljiškoknjižni lastnik ne bi bila dolžan izstaviti upnici. V vsakem primeru bi šlo za tujo listino, za posest katere upnica nima nikakršne podlage.

8. Tožba v obravnavani zadevi torej ne vsebuje pravega pravnega sklepa (je nesklepčna), zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Višje sodišče še dodaja, da je na podlagi pritožbe druge toženke spremenilo sodbo tudi glede prve toženke, čeprav se ta zoper sodbo ni pritožila. Tako je odločilo zato, ker je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način tako za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice kot za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik sporne nepremičnine (196. člen ZPP). To pomeni, da sta zemljiškoknjižni lastnik in oseba, na katero se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini, nujna enotna sospornika, ki se štejeta za enotno pravdno stranko. Zato se tudi na prvo toženko razteza učinek pravdnega dejanja (vložitve pritožbe), ki ga je opravila druga toženka.

9. Ker tožnica po spremembi sodbe s tožbenim zahtevkom ni uspela, mora drugi toženki povrniti potrebne (155. člen ZPP) pravdne stroške. Gre za odvetniške stroške za vložitev odgovora na tožbo, za zastopanje na treh narokih za glavno obravnavo in za vložitev pritožbe, povišane za 2 % materialnih stroškov in 20 % davka na dodano vrednost. Skupaj stroški znašajo 2.253,69 EUR. Tožeča stranka jih mora drugi toženki povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

(1) Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami.

(2) 1. odstavek 168. člena ZIZ.

(3) 3. odstavek 168. člena ZIZ.

(4) Pri presoji, ali obstaja listina, sposobna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oz. katere so listine, ki so lahko dejanska podlaga tožbe, je treba izhajati iz določbe 40. člena Zakona o zemljiški knjigi.

(5) Prim. Danilo Ukmar, Tožba po 168. členu ZIZ, Pravna praksa 32/2008. (6) Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 1064/2007 z dne 23. 10. 2008. in Ukmar, delo navedeno v opombi 5. (7) Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 1064/2007 z dne 23. 10. 2008. (8) Enako stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v sodbi II Cp 3580/2005 z dne 10. 8.2005, Višje sodišče v Celju v sodbi Cp 334/2008 z dne 4. 12. 2008, podobno stališče pa tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu II Ips 592/2001.