Jedro

Revident vidi nasprotje med ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da je imel ves čas zagotovljen dostop do najetih objektov in obveznostjo najemodajalca iz 567. člena ZOR. Takega nasprotja ni. Iz razlogovanja revidenta je razbrati, da se dejansko ne strinja z dokazno oceno sodišča, kar pa ni upošteven revizijski razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident sam trpi svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe (1. točka izreka), nasprotno tožbo in njeno spremembo (2. točka izreka), zavrnilo tožbena zahtevka za plačilo 4.524.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi (3. točka izreka) in za plačilo zneska 38.506.624,97 SIT z zamudnimi obrestmi (4. točka izreka), ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov 13.000.128,00 SIT in 14.144.760,92 SIT z zamudnimi obrestmi (5. točka izreka) in ga v preostalem delu (za plačilo 2.448.523,11 SIT z zamudnimi obrestmi) zavrnilo (6. točka izreka) ter odločilo o stroških postopka (7. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3., 4., 5. in 7. točka izreka) potrdilo.

3. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

**Razlogi za zavrnitev revizije** a) bistvene kršitve določb ZPP

4. Revident v zvezi z uveljavljanimi bistvenimi kršitvami določb postopka navaja razloge prvostopenjskega sodišča. Uveljavlja torej procesne kršitve, ki jih naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje. Po določbi 1. točke 1. odstavka 370. člena ZPP bi prišle v poštev le nekatere absolutne bistvene kršitev določb pravdnega postopka. Teh pa prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo.

5. Revident vidi nasprotje med ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da je imel ves čas zagotovljen dostop do najetih objektov in obveznostjo najemodajalca iz 567. člena ZOR. Takega nasprotja ni. Iz razlogovanja revidenta je razbrati, da se dejansko ne strinja z dokazno oceno sodišča, kar pa ni upošteven revizijski razlog.

6. Revident uveljavlja, da je bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka tudi v zvezi z nasprotno tožbo, vendar kršitve ne konkretizira. Zato na ta očitek ni mogoče odgovoriti.

b) zmotna uporaba materialnega prava

7. Ob dejanski ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da je imel revident (najemnik) ves čas „zagotovljen dostop do najetih objektov (najprej po dovozu iz C.; nato od Ce.; po spornem zaprtju tega dovoza nekaj časa po Cesti ... in nato iz C.)“, kakor je ponovilo ugotovitve sodišča prve stopnje drugostopenjsko sodišče na spodnjem delu 2. strani obrazložitve sodbe, revident ne more uspeti z navajanjem nasprotnega, namreč, da dostopa do zakupljenega objekta ni imel, in na tem graditi zmotno uporabo materialnega prava.

8. Revident zatrjuje, da je pravni prednik tožeče stranke izvedel adaptacijska dela na zakupljenem objektu in da je terjatev iz tega naslova prenesel na tožnika (revidenta). Nadaljuje, da „za odstop take terjatve ni bila potrebna nobena pogodba, o kateri bi moral biti zakupodajalec predhodno obveščen (436. in 438. člen ZOR). Ustno je prvotožena stranka bila obveščena o tem, da namesto prvotnega zakupnika vstopa tožeča stranka, zato glede te okoliščine ni nejasnosti ali dvomov.“

9. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da tožeča stranka ni ponudila dokaza o tem, „da bi terjatev M. Ž. iz tega naslova prešla na tožečo stranko...“ (zgornji del 12. strani prvostopenjske odločbe in spodnji del 4. strani drugostopenjske sodbe). Sodišče druge stopnje je k temu pravilno dodalo, da „je zmotno stališče pritožnika, da je terjatev prešla na tožečo stranko zato, ker je bil ustanovitelj podjetja C. d.o.o. tudi M. Ž., prejšnji najemnik teh nepremičnin.“ Revident v reviziji ne ponuja kakšne druge pravne podlage za prehod terjatve od M. Ž. k tožeči stranki.

10. Revident še uveljavlja, da je prvotožena stranka vodila postopek zaradi izpraznitve poslovnih prostorov in izročitve zakupljenega zemljišča. Zadeva naj bi bila v izvršbi, na aktivni strani pa naj bi nastopala družba R. d.o.o. Na tej podlagi izpeljuje zaključek, da za nasprotni tožbeni zahtevek za plačilo zakupnine ni (več) pravne podlage, saj ni več zakupnega razmerja. Za uspešnost tega ugovora manjkajo (pravočasno) postavljene dejanske trditve o tem, do kdaj je tožeča stranka uporabljala v zakup vzete nepremičnine. Samo zato, ker je zakupno razmerje prenehalo, še ni (za nazaj) odpadla pravna podlaga za plačilo zakupnine.

11. Po povedanem se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso utemeljeni. Ker Vrhovno sodišče tudi ni našlo takih, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

12. Pri odločanju o revizije je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP, veljavne pred uveljavitvijo ZPP-D, ker je bila prvostopenjska odločba izdana pred 1.10.2008. **O stroških postopka**

13. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena ZPP.