Jedro

Vdova, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnila 53 let starosti, dopolnila pa je 48 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 53 let starosti. Po sedmem odstavku 110. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanca, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 48 let; če do zavarovančeve smrti ni dopolnila starost 48 let, dopolnila pa starost 45 let pridobi to pravico, ko dopolni 48 let starosti. Glede na prehodno določbo 421. člena ZPIZ-1 pridobi v letu 2005 vdova, ki ob smrti moža ni imela lastnosti zavarovanca in ni dopolnila starosti 48 let, dopolnila pa je 43 let starosti, pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 48 let.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke z dne 29. 8. 2017, ter da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine.

Ugotovilo je, da tožnica ob smrti moža ni dopolnila predpisane starosti določene v ZPIZ-2. 2. Zoper odločitev se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je v zadnjih devetih letih zbolela in ni zmožna za nobeno delo. Zahteva, da se sproži postopek, da se od nje zahteva, da dostavi medicinsko dokumentacijo in se ji izda odločbo o pravici do pokojnine. Navaja, da je minilo osem let od prve vloge, ki jo je vložil Fond PIO Republike Srbske, v tem času je tudi zbolela. Spremenil pa se je tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji. Prva vloga je bila vložena 31. 7. 2009. Pokojni mož jo je ves čas vzdrževal s svojim zaslužkom, pokojninsko dobo je imel v Sloveniji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). Po prvem odstavku 392. člena družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona - do 1. 1. 2013, izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), lahko uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji določeni v 109. členu ZPIZ-1. V 421. členu ZPIZ-1 določa postopno spreminjanje starostne meje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, kot je določeno v prvem, tretjem in sedmem odstavku 110. člena ZPIZ-1. Po določbi 110. člena ZPIZ-1 lahko vdovsko pokojnino uveljavi vdova, če je do smrti zavarovanca dopolnila starost 53 let; če je bila do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po zavarovančevi smrti; ali če ji je po zavarovančevi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

6. Vdova, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnila 53 let starosti, dopolnila pa je 48 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 53 let starosti. Po sedmem odstavku 110. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanca, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 48 let; če do zavarovančeve smrti ni dopolnila starost 48 let, dopolnila pa starost 45 let pridobi to pravico, ko dopolni 48 let starosti. Glede na prehodno določbo 421. člena ZPIZ-1 pridobi v letu 2005 vdova, ki ob smrti moža ni imela lastnosti zavarovanca in ni dopolnila starosti 48 let, dopolnila pa je 43 let starosti, pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 48 let. 7. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil zahtevek za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ki je predmet tega socialnega spora podan 2. 2. 2017 pri nosilcu zavarovanja v BiH in odstopen toženi stranki 27. 3. 2017. Mož tožnice je umrl 22. 10. 2005. Pogoj dobe za priznanje pravice do vdovske pokojnine na strani umrlega zavarovanca je izpolnjen. Tožnica, ki je rojena 24. 1. 1965 je bila ob smrti moža stara 40 let in 9 mesecev.

8. Glede na tako ugotovljeno starost tožnice ob smrti zavarovanca njenega moža, tožnica ni izpolnila ob smrti moža v letu 2015 starost 43 let, da bi nastopila t.i. čakalno dobo in nato pri dopolnitvi starosti 48 let pridobila pravico do vdovske pokojnine.

9. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, to, da je tožnica v času od leta 2009 do danes zelo zbolela, tako da ni zmožna opravljati nobenega dela in se ne more sama preživljati, na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva. Tožnica do zavarovančeve smrti ni bila popolnoma nezmožna za delo, niti ni to, po samih navedbah pritožnice, postala v enem letu po zavarovančevi smrti, upoštevajoč, da je zavarovanec - mož tožnice umrl 22. 10. 2005. 10. Tožena stranka je tožnici v odgovoru na tožbo že pojasnila, da je o zahtevku tožnice za priznanje pravice do vdovske pokojnine enkrat že odločala in sicer je bil ta zahtevek z odločbo z dne 31. 7. 2009 zavrnjen, saj tožnica ni izpolnjevala pogojev zahtevane starosti, kot jo je določal ZPIZ-1. Odločba je pravnomočna.

11. Navedeno dosedaj je v predmetni zadevi odločilnega pomena. V posledici tega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.