Jedro

Toženčev zahtevek v zadevi P 162/2023 je obligacijsko pravne narave in ne ustvarja stvarnopravnih posledic, zato ne more predstavljati predhodnega vprašanja o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari oziroma odločitev v pravdi, kjer tožnica vtožuje izpraznitev in izročitev nepremičnine, katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju P 162/2023. 2. Zoper ta sklep se tožnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi opozarja, da toženec v postopku P 162/2023 ne zahteva ugotovitve skupnega premoženja ali solastniškega deleža na spornih nepremičninah, ampak zgolj povračilo vlaganj v nepremičnino, ki je njena izključna last. Zahteva namreč plačilo določenega zneska zaradi povečane vrednosti nepremičnine in ne priznanje lastninske pravice ali pravice do posesti. Zato odločitev v tem postopku ne vpliva na predmetni postopek, kjer se obravnava vprašanje pravice toženca do bivanja v nepremičnini. Prekinitev postopka ni utemeljena, ker se v ločenem postopku ne bo reševalo vprašanje, ki bi bilo predhodno za odločitev v predmetnem postopku. Poleg tega še navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da sta pravdni stranki skupna lastnika nepremičnine in da nihče ne more zahtevati izselitve drugega. Prekinitev postopka pa nadalje ni smiselna še z vidika ekonomičnosti in smotrnosti, saj spori za izpraznitev stanovanj po 111. členu Stanovanjskega zakona potekajo prednostno. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se toženčev predlog zavrne in priglaša pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica v konkretnem sporu uveljavlja zahtevek zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, saj je izključna zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin z ID znakoma parcela ... 1034/3 in ... 1034/4, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s funkcionalnim zemljiščem ter ker po njenem prepričanju toženec za bivanje in uporabo hiše ne razpolaga z nikakršnim veljavnim pravnim naslovom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri Okrožnem sodišču v Celju v teku pravdni postopek P 162/2023, ki se vodi zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na skupnem premoženju, predmet tega skupnega premoženja pa obsega tudi nepremičnino, za katero tožnica v tej pravdi zahteva njeno izpraznitev in izročitev. Ker je odločitev v tej pravdi odvisna od ugotovitve toženčevega deleža na skupnem premoženju in iz razlogov, ker je postopek še v začetni fazi, ter nadalje ker bi se v obeh pravdnih postopkih za ugotovitev deleža na skupnem premoženju izvajali isti dokazi, je sodišče prve stopnje zaradi ekonomičnosti in smotrnosti pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju P 162/2023. 6. Tožnica utemeljeno opozarja, da toženec v zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 162/2023 (tam tožnik) ne uveljavlja zahtevka, da skupno premoženje predstavljata tudi sporni nepremičnini ter v povezavi s tem ugotovitev solastniškega deleža na le-teh ter njegov vpis v zemljiško knjigo, temveč uveljavlja, da skupno premoženje predstavlja povečanje vrednosti nepremičnine z ID znakom parcela ... 1034/4 zaradi skupnih vlaganj v to nepremičnino, nadalje ugotovitev, da znaša delež vsake pravdne stranke na ugotovljenem premoženju 1/2 ter da mora tožnica (tam toženka) tožencu iz naslova vlaganj v to nepremičnino plačati 130.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, kar vse izhaja iz tožbe, ki jo je toženec priložil k svojemu predlogu oziroma k odgovoru na tožbo (priloga B2), na katero se utemeljeno sklicuje tožnica. Sodišče prve stopnje je tako napačno ugotovilo, da toženec v postopku P 162/2023 zahteva tudi ugotovitev (solastniškega) deleža na sporni nepremičnini, saj v zgoraj citiranem postopku uveljavlja zahtevek iz naslova (skupnih) vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca. Ker je toženčev zahtevek v zadevi P 162/2023 obligacijsko pravne narave in ne ustvarja stvarnopravnih posledic, ne more predstavljati predhodnega vprašanja o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari oziroma odločitev v pravdi, kjer tožnica vtožuje izpraznitev in izročitev nepremičnine, katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z določbami 13. člena ZPP slednje zmotno opredelilo kot sporno predhodno vprašanje ter po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP napačno ugodilo predlogu za prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja.

7. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično tudi zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se predlog toženca za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).