Jedro

Za odločanje v premoženjskem sporu med dvema fizičnima osebama je pristojno redno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik v tožbi navaja, da je zaradi žaljive obdolžitve toženca izgubil zaposlitev. Zato zahteva, da mu povrne škodo, ki jo je utrpel zaradi prenehanja delovnega razmerja. Okrožno sodišče se je s sklepom z dne 2. 3. 1998 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in sklenilo, da po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču. Sodišče ugotavlja, da gre za premoženjski spor iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem. Za tovrstne spore pa so po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS) pristojna delovna sodišča. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 7. 5. 2002 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti.

Sodišče navaja, da tožnik za škodo zaradi prenehanja delovnega razmerja ne toži delodajalca. Tožbo je vložil zoper fizično osebo, ki naj bi izrekla žaljivo obdolžitev. Gre torej za spor, ki ima naravo civilno-pravnega spora. Za tovrstne spore pa je po 30. členu ZPP pristojno okrajno sodišče. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno okrajno sodišče. V obravnavani zadevi ne gre za delovni spor po 2. točki 4. člena ZDSS, saj ne gre za premoženjski spor o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

Tožnik ne zatrjuje, da je mu je škoda nastala zaradi nezakonite odločitve delodajalca ali ravnanja njegovega delavca in povrnitve škode tudi ne zahteva od delodajalca (prvi odstavek 73. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR oziroma 170. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR). Zatrjuje, da je mu je škodo povzročil toženec s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve, zaradi česar je tudi sprožil kazenski postopek. Gre torej za premoženjski spor med dvema fizičnima osebama, v katerem je vprašanje prenehanja delovnega razmerja povezano le z vprašanjem ugotavljanja nekaterih elementov odškodninske odgovornosti (vzročne zveze in višine škode). Za odločanje v takem sporu pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa specializirano delovno sodišče, ki je pristojno le za odločanje o individualnih delovnih sporih.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. in 30. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) ter prvega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - ZS) sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.