Jedro

Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ). Zakonodajalec je pogoje za izdajo te začasne odredbe omilil v primerjavi s tistimi, ki pogojujejo izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Izkaz navedene predpostavke ni omejen na izkaz delovanja dolžnika niti kogarkoli drugega. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 591/3, vl. št. 1144, k.o. V. z vknjižbo te prepovedi v zemljiško knjigo.

Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse formalno opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navaja, da je tožena stranka že obremenila nepremičnino s hipoteko ter tako, da je v teku parcelacija nepremičnin. Ne strinja se zato z razlogi sodišča prve stopnje, da zgolj domnevno dejstvo morebitne nadaljnje obremenitve ali odtujitve ne more biti dovolj za zaključek, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Obstoji resna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Pritožba je utemeljena.

Tožnika sta s tožbo zahtevala ugotovitev, da sta na originaren način, s priposestvovanjem, postala lastnika nepremičnine parc. št. 591/3 k.o. V., vsak do 1/2. Sodišče prve stopnje je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da sta tožnika izkazala za verjeten obstoj vtoževane terjatve, da pa nista izkazala za verjetne ene izmed predpostavk, ki jih določa 2. odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče prve stopnje je štelo, da tožnika nista izpolnila trditvenega bremena glede navedbe pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko pogojevale ugotovitev ene izmed predpostavk iz navedenega zakonskega določila. Navedlo je, da zgolj domnevno dejstvo morebitne nadaljnje obremenitve ali odtujitve, v odsotnosti kakršnihkoli konkretnih dejstev, iz katerih bi dejansko izhajalo, da namerava toženec odtujiti, obremeniti ali kako drugače razpolagati z nepremičnino, ne more biti dovolj za zaključek, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Navedlo je še, da tožeča stranka ni niti zatrjevala obstoja subjektivne nevarnosti, prav tako pa tudi ni navedla nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da obstoji objektivna nevarnost za izterjavo njene terjatve, torej neka konkretna in izkazana nevarnost, ki obstaja zaradi zunanjih dejavnikov in onemogoča ali otežuje uveljavitev njene terjatve. Takšni razlogi niso materialnopravno pravilni, saj pomenijo izničenje razlike med predpostavko za zavarovanje denarne terjatve (2. odstavek 270. člena ZIZ) in ustrezno predpostavko za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 72. člena ZIZ).

Tožnika sta predlagala izdajo začasne odredbe, po kateri naj se tožencu, ki ima v zemljiški knjigi vknjiženo lastninsko pravico na parceli št. 591/3 vl. št. 1144 k.o. V., prepove njeno obremenitev in odtujitev z vknjižbo (pravilno zaznambo - 98. člen Zakona o zemljiški knjigi) te prepovedi v zemljiški knjigi. Gre za tipično zavarovalno začasno odredbo, katere cilj je v ohranitvi pogojev za bodočo izpolnitev oziroma izvršitev upnikove (tožnikove) terjatve na podlagi sodne odločbe, ko bo ta izdana, oziroma za sredstvo, s katerim se bo odpravila ali zmanjšala možnost onemogočitve ali otežitve takšne izpolnitve. Če bi predlagana začasna odredba služila zavarovanju denarne terjatve, bi bil njen namen, da nepremičnina ostane v pravnem pogledu v enakem stanju in da s tem ostaja primerno sredstvo (bodoči predmet izvršbe), iz katerega se bo lahko denarna terjatev na podlagi bodoče pravnomočne sodbe izterjala. Za realizacijo denarne terjatve je več možnosti, saj se lahko izpolni iz kateregakoli dolžnikovega premoženja, zato so pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve strožji. Upnik mora poleg verjetnosti obstoja terjatve verjetno izkazati tudi t. i. subjektivno nevarnost oziroma nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odstavek 270. člena ZIZ). Zatrjevati mora konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve, ki jih ta zavestno opravi oziroma opusti zaradi ogrozitve izpolnitve upnikove terjatve. To torej pomeni, da ne zadostuje že verjetno izkazana objektivna nevarnost, npr. že samo objektivno obstoječe dejstvo, da je dolžnik prezadolžen. Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ). Zakonodajalec je pogoje za izdajo te začasne odredbe omilil v primerjavi s tistimi, ki pogojujejo izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Izkaz navedene predpostavke zato ni omejen na izkaz delovanja dolžnika niti kogarkoli drugega. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.

Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine pri ugotovitvenem zahtevku, da sta tožnika njena lastnika, služi temu, da bo pravno stanje nepremičnine omogočalo izvršitev morebitne ugodilne sodbe oziroma na njeni podlagi vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (3. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1). Tožnika sta v predlogu za izdajo začasne odredbe navajala, da je toženec edini zemljiškoknjižni lastnik obravnavane nepremičnine. To je že obremenil s hipoteko. Morebiten vpis lastninske pravice na podlagi sodbe bi bil dovoljen le proti njemu (150. člen ZZK-1). V predlogu zatrjevana odtujitev nepremičnine tretjemu bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) onemogočila izpolnitev sodbe, ki jo tožnika zahtevata. Zato je verjetno izkazana objektivna nevarnost iz prve alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožnika sta predlagala spremembo izpodbijane odločbe, vendar pa pritožbeno sodišče ne more samo spremeniti izpodbijane odločbe tako, da izda začasno odredbo, saj bi s tem nasprotni stranki odvzelo pravico do ugovora in kršilo načelo kontradiktornosti.