Jedro

Kontrolna funkcija sodišča je tudi v preverjanju skladnosti vsebine pravnega posla in pravne kvalifikacije terjatve, ki sta razvidni iz notarske listine.

Izrek

1. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbo mld. upnikov J., G., E. in M. U. v celoti zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje glede ugotovitve, da ima terjatev mld. upnikov J., G., E. in M. U. s pripadajočimi obrestmi prednost pri poplačilu od 1.7.2001 dalje do plačila.

2. Mld. upniki J., G., E. in M. U. krijejo svoje stroške postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je med drugim odločalo tudi o tem ali predstavlja terjatev mld. upnikov privilegirano terjatev v smislu določb 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. S tem v zvezi je ugotovilo, da imajo prednost pri poplačilu le tiste terjatve, ki so nastale po 1.7.2001 in predstavljajo preživnino, o kateri je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1763/2001 z dne 15.11.2001. Stališče sodišča prve stopnje je, da druge terjatve mld. upnikov, ki izvirajo iz notarskega zapisa, niso prednostne, ker so nastale v času trajanja zakonske zveze in po pravni naravi niso preživninske.

Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi mld. upnikov in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da ima terjatev pritožnikov v celoti prednost pri poplačilu. Odločitev ima podlago v stališču, da ima tudi terjatev, ki izvira iz izvršljivega notarskega zapisa, glede na vsebino notarskega zapisa naravo zakonite preživnine in ima zato takšna terjatev prednost pri poplačilu pred ostalimi terjatvami upnikov.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava, ker naj bi sodišče nepravilno uporabilo 201. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter 3. točko 1. odstavka 197. člena ZIZ v zvezi z 64. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR in ker ni uporabilo 2. odstavka 45. člena Zakona o notariatu - ZN v zvezi s 4. točko 1. odstavka 43. člena ZN. Glede na dejanske navedbe o notarski listini materialnopravna podlaga 4. točke listine v prilogi A3 ni sporazum po 64. členu ZZZDR, ker v tem delu notarski zapis ni sporazum o preživljanju skupnih otrok po razvezi zakonske zveze, ampak sporazum o verzijskem zahtevku matere mld. upnikov do njihovega očeta. Pravna podlaga 4. točke listine A3 je določba 49. člena ZZZDR, po kateri za preživljanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi možnostmi. Zato je materialnopravno pravilna (skladna s 3. točko 1. odstavka 197. člena ZIZ in 201. členom ZIZ) odločitev sodišča prve stopnje, da ima terjatev mld. upnikov prednost pri poplačilu šele od 1.7.2001 dalje do plačila. Vsebina pravnega posla je po 4. točki 1. odstavka 43. člena ZN sestavni del notarskega zapisa. S tem v zvezi zahteva opozarja na dolžnosti notarja iz 1. odstavka 23. člena ZN in na kontrolno funkcijo sodišča iz 2. odstavka 45. člena ZN v zvezi s 4. točko 1. odstavka 43. člena ZN. Dogovor iz 4. točke notarske listine, ki ga je notarka označila kot dogovor po 64. členu ZZZDR, dopušča domnevo, da sta zakonca U. z njim nameravala izigrati druge upnike izvršilnega postopka.

Mld. upniki so odgovorili na zahtevo za varstvo zakonitosti in zahtevali povrnitev stroškov postopka.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da ima status privilegirane terjatve po 3. točki 1. odstavka 197. člena ZIZ tudi terjatev, ki je določena v 4. točki sporazuma R. U. in A. U., ki ga je sestavila notarka A. A. Iz notarskega zapisa z dne 5.7.2001 je razvidno, da naj bi zakonca U. sklenila sporazum na podlagi 64. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in se je A. U. zavezal plačati preživnino za vsakega od svojih štirih otrok za obdobje zadnjih devetih let v znesku 15.000 SIT za vsakega zato, ker je v preteklosti v celoti zanemarjal obveznosti plačevanja preživnine. Tako oblikovana vsebina pravnega posla ne predstavlja podlage za zaključek, da gre za terjatev iz naslova zakonite preživnine, čeprav se v notarskem zapisu uporablja termin "preživnina". Dejstvo, da dolžnik devet let ni prispeval k preživljanju svojih mld. otrok, namreč ne more predstavljati podlage za preživninski zahtevek, temveč le za verzijski zahtevek tistega zakonca, ki je otroke v navedenem obdobju preživljal (218. člen Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi s 103. in 49. členom ZZZDR). Zato tudi z notarskim zapisom ni mogoče na podlagi navedenih dejstev ustanoviti terjatve iz naslova zakonite preživnine. Vsebina pravnega posla je zato v nasprotju s pravno kvalifikacijo terjatve, ki je navedena v notarski listini. Odločitev pritožbenega sodišča je zato v nasprotju s kontrolno funkcijo sodišča, ki ima podlago v 2. odstavku 45. člena ZN. Pritoženo sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ker je odločilo, da predstavlja terjatev iz 4. točke spornega sporazuma terjatev iz naslova zakonite preživnine. S tem v zvezi je podana kršitev, ki jo uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. Odločitev vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti ima podlago v 1. odstavku 380. člena v zvezi z 2. odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ.

Vlagatelji odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti v tem postopku niso uspeli in zato niso upravičeni do povrnitve stroškov postopka (2. odstavek 391. člena v zvezi s 375. in 154. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).