Jedro

Sodišče prve stopnje je sprejelo trditve tožeče stranke, da bo vozilo prodala. Zmotno pa je kot nepomembno pri presoji pogojev za izvedbo predlaganega dokaza upoštevalo okoliščino, da tožeča stranka poškodovanega vozila ne bo imela več v posesti. Tožeča stranka ni predlagala zavarovanja dokaza s postavitvijo cenilca, da bi si vozilo ogledal v kakršnem koli stanju, pač pa zato, da pregleda poškodovano vozilo po stanju, v katerem je še vedno pri tožeči stranki in na tej podlagi oceni obseg škode, ki je na vozilu nastala v prometni nesreči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za zavarovanje dokaza s postavitvijo cenilca za potrebe cenitve obsega in višine škode na vozilu znamke Nissan, tip ... (tovorno vozilo z dvižno košaro), reg. št. ...

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 366. členu v zvezi s 338. členom ZPP ter višjemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, oziroma spremeni tako, da predlogu za zavarovanje dokazov ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom višjemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi podanih trditev tožeče stranke v predlogu za zavarovanje dokazov, da bo vozilo prodala in ga ne bo imela več v posesti, je sodišče prve stopnje zaključilo, da s tem še ni izpolnjen pogoj nujnosti izvedbe dokaza, ker ne obstaja utemeljena bojazen, da dokaza pozneje ne bo mogoče izvesti, oziroma da bo izvedba dokaza zaradi tega kasneje težja. Kot odločilno je izpostavilo dejstvo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala niti s stopnjo verjetnosti izkazala, da se vozilo kasneje ne bi moglo ogledati pri kupcu.

6. Tožeča stranka utemeljeno graja razloge sodišča prve stopnje kot neprepričljive in nelogične, saj je iz tožbe jasno, da je tožeča stranka predlagala zaradi izvida in mnenja o škodi na spornem vozilu dokaz s postavitvijo cenilca avtomobilske stroke. V predlogu za zavarovanje dokazov, ki ga je sodišče prejelo 3. 6. 2019, je navedla, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarjala višini škode, zaradi česar vztraja pri predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo cenilca prometne stroke, ki naj pregleda poškodovano vozilo in na tej podlagi oceni obseg škode, ki je na vozilu nastala v prometni nesreči. Poudarila je, da je tožbo vložila novembra 2018 ter da v zadevi še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo; da vozilo prodaja (ima že kupca); do bo s prodajo izgubila posest vozila ter da bo zaradi vseh teh okoliščin cenitev vozila brez ogleda pri tožeči stranki bistveno otežkočena.

7. Sodišče prve stopnje je sprejelo trditve tožeče stranke, da bo vozilo prodala. Zmotno pa je kot nepomembno pri presoji pogojev za izvedbo predlaganega dokaza upoštevalo okoliščino, da tožeča stranka poškodovanega vozila ne bo imela več v posesti. Tožeča stranka ni predlagala zavarovanja dokaza s postavitvijo cenilca, da bi si vozilo ogledal v kakršnem koli stanju, pač pa zato, da pregleda poškodovano vozilo po stanju, v katerem je še vedno pri tožeči stranki in na tej podlagi oceni obseg škode, ki je na vozilu nastala v prometni nesreči. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da se predlog za zavarovanje dokazov nanaša le na ogled vozila. Neutemeljeno pa tudi tožena stranka uveljavlja kot pritožbene novote pojasnila tožeče stranke o pomenu zatrjevanega dejstva, da pregled poškodovanega vozila po prodaji vozila ne bo več mogoč, oziroma da bo bistveno otežkočen. Enako neutemeljene so tudi trditve tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da bi za opravo ogleda poškodovanega vozila že zadostovalo, če bi se kupec zavezal prodajalcu, da ga vse do konca sodnega postopka med tožečo in toženo stranko ne sme uničiti, bistveno poslabšati ali z njim razpolagati. Tak dogovor ne more biti nadomestilo sklepu o zavarovanju dokazov. Predlog tožene stranke za potrditev izpodbijanega sklepa iz teh razlogov se tako izkaže kot neutemeljen.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o pridržanju odločitve o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tožeči stranki zagotoviti pravico do izjave, na kršitev katere se je sklicevala v pritožbi, tako, da ji bo vročilo v izjavo odgovor tožene stranke na predlog za začasno zavarovanje dokazov, ter nato ponovno odločiti o predlogu v skladu z določbo 264. člena in naslednjih ZPP o zavarovanju dokazov. Pri tem tudi ni nobene ovire za hkraten razpis prvega naroka za glavno obravnavo.