Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Uporaba opombe 3(5) ZodvT je nezdružljiva z uporabo 36. člena tega zakona.
Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep v 1. in 4. točki spremeni tako, da skupni znesek, ki pripada odvetnici znaša 344,00 EUR.
V tej nepravdni zadevi je sodišče odvetnici T.P. priznalo skupne stroške v višini 186,00 EUR. Višje priglašene stroške je zavrnilo.
Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje odvetnica T. P. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj poleg že priznanih stroškov prizna še stroške v višini 248,33 EUR. Pritožnica meni, da bi moralo sodišče nagrado za postopek priznati po tar. št. 3100 in ne 3101. To utemeljuje s podrobnejšim opisom narave postopka. V zvezi z nagrado za narok sicer pravi, da je sodišče strošek v celoti priznalo, sklicevalo pa naj bi se na napačno tarifno številko. Tudi stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev je sodišče v celoti priznalo. Pritožba napada odločitev sodišča, ki je uporabilo opombo 3 (5). Nazadnje pa še meni, da ji pripadajo potni stroški, kjer je poštna številka sedeža psihiatrične bolnice drugačna od poštne številke sedeža njene odvetniške pisarne.
Pritožba je delno utemeljena.
Odločitev sodišča, da odvetnici prizna nagrado za postopek po tar. št. 3101 Zakona o odvetniški tarifi in ne po tar. št. 3100, je pravilna, saj se je postopek končal, ne da bi pooblaščenka v tem nepravdnem postopku vložila kakršnokoli vlogo.
Nagrado za narok je sodišče v celoti priznalo, zato ni razumljivo, zakaj pritožnica z navedbami v tej smeri sploh obremenjuje pritožbo. Enako velja glede poštnih stroškov.
Odločitev, da se potni stroški ne priznajo, je pravilna. Razlogi izhajajo iz izpodbijanega sklepa. Poštna številka pri opredelitvi sedeža pisarne oziroma kraja psihatrične bolnice ne igra vloge. Oba naslova sta v Ljubljani.
Utemeljeno pa pritožnica opozarja na to, da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti opombe 3 (5), ker je ta nezdružljiva z določitvijo nagrade po 36. čl. Zakona o odvetniški tarifi.
Pritožnici pripada torej nagrada v znesku 270,00 EUR, s pripadajočim DDV v višini 54,00 EUR ter 20,00 EUR poštnih stroškov. Skupaj torej 344,00 EUR. Pritožbeno sodišče je zato sklep spremenilo tako, da je znesek priznanih stroškov zvišalo na navedeno vsoto.
Pritožbi je torej pritožbeno sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot je bilo prej pojasnjeno (3. točka 365. čl. ZPP).