Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 26. 11. 2014, kar pomeni, da je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel dne 26. 12. 2014. Navedeni dan je bil dela prost dan zaradi praznika (dneva samostojnosti in enotnosti). Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje dne 29. 12. 2014, tj. prvi delovnik po izteku navedenega praznika, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku. Sodišče prve stopnje je tako zmotno zaključilo, da je tožba glede sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena prepozno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa (točki II in IV izreka) se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici iz naslova premalo plačanih plač za obdobje od septembra 2014 do vključno 3. 12. 2014 obračunati naslednje bruto zneske: za september 2014 v višini 170,96 EUR, za oktober 2014 v višini 170,96 EUR, za november 2014 v višini 170,96 EUR, za december 2014 v višini 17,09 EUR in zanjo odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in nato tožnici izplačati ustrezne neto zneske razlik premalo izplačanih plač, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih neto zneskov od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec, dalje do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je tožničin zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati za čas od 3. 12. 2014 do 28. 8. 2015 bruto znesek plač v skupni višini 10.257,57 EUR po predhodnem odbitku davkov in prispevkov izplačati neto znesek plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu, za posamezen mesec (ter od mesečnega zneska 1.139,73 EUR bruto oziroma pravilno od ustreznega neto zneska nadomestil plače) dalje do plačila, vse v roku 8 dni; da je tožena stranka dolžna tožnici plačati regres za leto 2015 v bruto znesku 790,73 EUR ter po odštetju dohodnine, izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 dalje do plačila v roku 8 dni (II. točka izreka) in zahtevek “po plačilu dela premalo izplačane plače za december 2014 v višini 7,23 EUR bruto, od tega odvod davka in prispevkov ter plačilo neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2015 dalje do plačila” (III. točka izreka). Tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 11. 2014, je zavrglo (IV. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna povrniti stroške v višini 91,50 EUR v roku 8 dni šteto od dneva prejema te sodne odločbe ter v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Zoper II. in IV. točko izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe in sklepa spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa da izpodbijani del sodbe in sklepa razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navaja, da izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dela tožbe za tožnico predstavlja presenečenje, saj sodišče prve stopnje tekom celotnega postopka ni niti nakazalo, da bo ta del tožbe zaradi nepravočasnosti zavrglo. V okviru obseženo izvedenega dokaznega postopka je izvajalo dokaze tudi v zvezi z okoliščinami, ki so pomembne za presojo utemeljenosti zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem je pokazalo namen, da želi tožbo tudi v tem delu obravnavati po vsebini. Prav tako je tožbo vročalo nasprotni stranki v odgovor. Tožnica je za kršitev pravice izvedela 4. 12. 2014, ko se je po pomoč v zvezi z uveljavljanjem pravic zaradi izgube zaposlitve zglasila pri odvetniku. Ker je sprožila sodno varstvo v 30 dneh odkar je izvedela za kršitev pravic, je njena tožba v tem delu pravočasna. Tožena stranka nepravočasnosti vložene tožbe v zvezi s tem delom zahtevka ni ugovarjala. Delavec lahko v skladu z določbo 200. člena ZDR-1 zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravic. Do razlage, da lahko delavec vloži tožbo v roku 30 dni odkar je zvedel za kršitev, pridemo tudi z uporabo razlagalnih metod, predvsem jezikovne, logične ter teleološke. V zadevi je treba upoštevati dejstvo, da je tožnica državljanka Republike Hrvaške. Sodni postopek, ki se konča z zavrženjem tožbe, ne ustreza ustavno zagotovljeni pravici do sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je zato z odločitvijo o zavrženju dela tožbe poseglo v pravico tožnice do sodnega varstva.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Predmet pritožbenega preizkusa sta le točki II in IV izreka sodbe in sklepa, zato je pritožbeno sodišče presojalo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje le v delu, ki se nanaša na zavrženje tožbe v zvezi z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka na plačilo plač in povrnitev regresa za leto 2015. V preostalem delu je odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v sodbi in sklepu, zaradi izostanka pritožbe že postala pravnomočna.

7. Neposredno sodno varstvo glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zagotovljeno v določbi 3. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), ki pa mora biti uveljavljeno pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve pisne odpovedi oz. od dneva, ko je delavec izvedel za kršitev pravice. Gre za rok, ki je prekluzivne narave, podaljšanje roka ni dovoljeno, njegova zamuda pa pomeni prenehanje pravice same.

8. Procesna dejanja se opravljajo v določenem redu in v določenem času, tj. v predpisanih rokih. Rok, ki je določen za opravo procesnih dejanj, je procesni rok. Za razmerje med tekom materialnih in procesnih rokov v postopkih po ZPP je pomembna določba 9. odstavka 112. člena ZPP, ki predpisuje, da določbe prejšnjih odstavkov tega člena veljajo tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba. To pomeni, da se tudi materialni roki za vložitev tožbe lahko podaljšujejo za poštni tek, vendar samo zanj in v drugih primerih iz 1. do 8. odstavka 112. člena ZPP (tako VS RS v zadevi, opr. št. VIII Ips 118/2010 z dne 6. 9. 2011). Če je rok določen po dnevih, se po določbi 2. odstavka 111. člena ZPP ne všteje dan vročitve ali sporočitve oz. dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika (4. odstavek 111. člena ZPP; primerjaj sklep pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 573/2014 z dne 22. 10. 2014).

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 26. 11. 2014, kar pomeni, da je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel dne 26. 12. 2014. Navedeni dan je bil dela prost dan zaradi praznika (dneva samostojnosti in enotnosti). Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje dne 29. 12. 2014, tj. prvi delovnik po izteku navedenega praznika, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku. Sodišče prve stopnje je tako zmotno zaključilo, da je tožba glede sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena prepozno.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu materialnopravno napačna. Zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe in sklepa (točki II in IV) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek (v razveljavljenem obsegu) obravnavati po vsebini, saj bo tožbo potrebno šteti za pravočasno.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.