Jedro

Podatek o udeležbi javne uslužbenke na izpitu predstavlja osebni podatek, za posredovanje katerega v postopku po ZDIJZ ni pravne podlage, saj se izobražuje v lastnem interesu in s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o izobraževanju.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožeče stranke za dostop do informacije javnega značaja, za pridobitev podatka ali je A.A. dne 7. 9. 2011 pristopila k izpitu Sociologija prava ter če je opravila pisni del izpita ali je pristopila k ustnemu delu izpita in kdaj. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka upravnemu organu prve stopnje posredovala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s podatki iz evidence Pravne fakultete, ki se vodi o opravljenih izpitih. Ker se zahtevani podatki nanašajo na A.A., je upravni organ prve stopnje le to pozval, da vstopi v postopek. Imenovana je na poziv upravnega organa prve stopnje izjavila, da se ne strinja s posredovanjem kakršnikoli podatkov in pri tem navedla, da je sicer javna uslužbenka, ki pa se izobražuje v lastnem interesu. Kakor izhaja iz podatkov upravnega organa prve stopnje A.A. z delodajalcem nima sklenjene pogodbe o izobraževanju, zato osebne podatke o njenem izobraževanju na Pravni fakulteti niso informacija javnega značaja, ker ne gre za podatke o uporabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije iz delovnega razmerja javne službe iz 1. alinee tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu ZDIJZ). Zato je vlogo tožeče stranke ob upoštevanju določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zoper odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnil. Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1). V tožbi navaja, da je upravni organ prve stopnje nezakonito vključil A.A. v postopek odločanja o dostopu do informacije javnega značaja kot stranko, s čemer je storil bistveno kršitev določb druge točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP). A.A. ne more biti stranka v postopku pridobivanja informacij javnega značaja, saj sta stranki tega postopka lahko le prosilec informacije javnega značaja in organ, ki te informacije hrani. Upoštevaje določbo drugega člena ZDIJZ je namen zakona v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov, da se omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb ter da se pridobijo informacije javnega značaja. V postopek ne morejo biti vključene osebe, katerih podatki so predmet zahteve, saj je interes posameznika, da se določeni podatki ne razkrijejo. Postopek, ki ga je sprožila tožeča stranka ne teče zoper A.A., zato tudi upoštevaje določbe 42. člena ZUP imenovana ne more biti stranka v postopku, v postopku bi lahko kvečjemu sodelovala kot stranska udeleženka po prvem odstavku 43. člena ZUP. Določbe 44. člena ZUP pa ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi v postopek pridobivanja informacij javnega značaja morala biti vključena tudi oseba, na katero se nanašajo zahtevani podatki. Upravni organ prve stopnje tožeče stranke tudi ni seznanil z vsebino odgovora A.A., s tem pa je kršil načelo kontradiktornosti in v posledici tega določbo 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Tožeča stranka nadalje navaja, da je oseba javnega prava, ki se v celoti financira iz javnih sredstev, A.A. pa je javna uslužbenka, zaposlena pri tožeči stranki, njena plača se v celoti financira iz javnih sredstev. Tožeča stranka je zaprosila za podatke o udeležbi javne uslužbenke na izpitu, zato da bi ugotovila, ali je izpit opravljala v času bolniške odsotnosti in s tem kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Tožeča stranka ni zahteva podatke o financiranju študija A.A., temveč podatke, ki bi potrdili ali ovrgli to, da so bila zaradi protipravnega ravnanja A.A. prikrajšana javna sredstva, do teh podatkov pa ima tožeča stranka pravico tudi na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih. Po mnenju tožeče stranke je upravni organ nepravilno ugotovil dejansko stanje in na podlagi tega nepravilno uporabil materialno pravo, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da morajo upoštevaje prakso Upravnega sodišča organi, ki odločajo v postopku po ZDIJZ paziti, da so v postopek vključene osebe, na pravice ali pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločba. Fizične osebe, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti, so najpogosteje osebe s pravnim interesom za vključitev v postopek. Upravni organ prve stopnje je utemeljeno pozval osebo, na katero se nanašajo osebni podatki, da se v zadevi izjasni. Sodelovanje prizadete stranke v postopku pa vsekakor ne pomeni bistveno kršitev postopka, saj njena vključitev ni vplivala na zakonitost izdaje prvo in drugo stopne upravne odločbe. V zadevi pa tudi ni kršeno načelo kontradiktornosti, saj navedba posameznice v njeni izjavi, da se ne strinja s posredovanjem svojih podatkov, ni vplivala na odločitev tožene stranke. Zakon o varstvu osebnih podatkov namreč možnosti privolitve v takšnem primeru sploh ne predvideva, saj je po določbi prvega odstavka 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) posredovanje osebnih podatkov v javnem sektorju dopustno le, če je taka obdelava določena z zakonom, privolitev za objavo določenih podatkov v javnem sektorju pa mora biti predvidena z zakonom. Praksa tožene stranke kaže na tolmačenje določb ZDIJZ v prid transparentnosti (tudi porabe javnih sredstev), vendar v konkretnem primeru ni podlage za to, da bi podatek o morebitnih kršitvah delovnih obveznosti lahko šteli za podatek o porabi javnih sredstev. Upravno sodišče RS je v sodbi I U 1488/2011-95 z dne 18. 4. 2012 opozorilo, da se pojem porabe javnih sredstev nanaša na trošenje, za porabo pa gre le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo. Podatek o tem ali in kdaj je posameznica pristopila k opravljanju izpita na fakulteti, kjer se izobražuje v lastnem interesu pa ne more biti podatek o porabi javnih sredstev, niti podatek povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in navaja, da izpodbijana odločba v celoti temelji na izjavi A.A. in ne vsebuje nobenih drugih razlogov, zaradi katerih je prvostopenjski organ sprejel izpodbijano odločitev.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Informacije javnega značaja so prosto dostopne prosilcem, saj je z ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja omogočen vsakomur (1. člen ZDIJZ). Informacija javnega značaja pa je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja se v obliki gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ).

V zadevi torej ni sporno, da je upravni organ prve stopnje zavezanec oziroma organ, ki je dolžan posredovati informacije javnega značaja. V zadevi je sporno ali je zahtevana informacija, ki je predmet tega postopka informacija javnega značaja. V konkretni zadevi je postopek tekel na podlagi zahteve tožeče stranke za dostop do informacije javnega značaja v kateri je tožeča stranka navedla, da zahteva dostop do informacije javnega značaja zaradi obstoja suma kršitve pogodbe o zaposlitvi. A.A., ki je zaposlena kot višja svetovalka za javna naročila pri tožeči stranki je zaprosila za koriščenje študijskega dopusta, čeprav do njega ni bila upravičena, saj s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o izobraževanju. Tožeča stranka njeni prošnji ni ugodila, javna uslužbenka pa je bila v času neodobrenega študijskega dopusta odsotna iz dela zaradi bolezni.

Tudi po mnenju sodišča zahtevana informacija predstavlja osebni podatek posameznice. Po določbi 1. točke šestega člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika ne glede na obliko v kateri je izražen. To pa je gotovo podatek o tem, ali je posameznik pristopil k izpitu, ali je opravil izpit, ali je pristopil k ustnemu delu izpita in kdaj je pristopil k ustnemu delu izpita. Kakor izhaja iz izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje, kateremu tožeča stranka ne ugovarja se v evidenci osebnih kartonov študentov, ki jo je organ prijavil tudi v register zbirk osebnih podatkov, ki ga na podlagi 28. člena ZVOP-1 vodi pooblaščenec, nahajajo poleg ostalega podatki o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija. Torej so podatki, ali je posameznica pristopila k izpitu ter če je opravila pisni del izpita in ali je pristopila k ustnemu delu izpita in kdaj, nedvomno osebni podatki določljive posameznice.

Določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 dopušča posredovanje osebnih podatkov le, če je takšna obdelava določena z zakonom ali obstoji privolitev posameznika, vendar mora biti takšna privolitev v javnem sektorju predvidena v zakonu. V konkretnem primeru je dopustnost posredovanja osebnih podatkov dopustna le, če to dopušča zakon, saj privolitev posameznika z zakonom ni določena. Tožeča stranka je tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru zahtevala dostop do varovanih osebnih podatkov posameznice, za posredovanje katerih v postopku po ZDJZ-1 ni pravne podlage. Razkritje zahtevanih osebnih podatkov o A.A. bi po mnenju sodišča pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, saj ta ne daje podlage za njihovo razkritje. Kakor je tožeči stranki že pojasnila tožena stranka zakonska podlaga po določbah Zakona o delovnih razmerjih za posredovanje osebnih podatkov delavca delodajalcu v okoliščinah konkretnega primera ni uporabna, saj ZDR omejuje upravičene uporabnike osebnih podatkov, v postopku po ZDIJZ-1 pa se presoja dostop do dokumentov za celotno javnost to je za kateregakoli prosilca. Zato je po mnenju sodišča tožena stranka pravilno uporabila določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ-1 ki določa, da se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

V konkretnem primeru tudi ne gre za podatke o uporabi javnih sredstev ali za podatke o opravljanju javne funkcije ali delovnega razmerja iz 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo mogoče odobriti dostop do varovanih podatkov. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa temu niti ne ugovarja namreč izhaja, da se A.A. izobražuje v lastnem interesu in da s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o izobraževanju. Zahtevani dokumenti tako niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem A.A. pri prosilcu in gre torej za zahtevo po posredovanju informacij iz njenega zasebnega življenja.

Tudi po mnenju sodišča pa upravni organ prve stopnje s tem, ko je A.A., kot prizadeto stranko vključil v postopek ni storil bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako pa tudi ne s tem, ko njenega odgovora ni posredoval pred izdajo izpodbijane odločbe tožeči stranki. Po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP je podana bistvena kršitev pravil postopka, če stranki ni bila dana možnost da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tožeča stranka pa je tako, kot je bilo že navedeno, dejstva, na katerih sloni izpodbijana odločba navedla že v svoji zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, tako da dejstva, ki jih je v svojem odgovoru navedla A.A. na odločitev v zadevi glede na že navedeno niso imela bistvenega vpliva.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, po tem ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.