Jedro

Širina zemljišča okoli gradnje je sicer na določenih točkah manjša od 4 metrov, kar pa ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 11. člena Odloka o PUP, ki določa, da širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 metrov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

V uvodu navedeno gradbeno dovoljenje je bilo izdano investitorju A.A. za gradnjo manj zahtevnega objekta – montažne enostanovanjske hiše etažnosti P+M na zemljišču s parc. št. 2713 k.o. …. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo investitorju gradbeno dovoljenje za predmetno gradnjo izdano že dne 21. 1. 2013, po pritožbi tožnice kot prizadete stranke, pa je prvostopni organ ob reševanju pritožbe v skladu z 243. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dopolnil postopek in tožnici, ki je bila povabljena v postopek kot lastnica sosednjega zemljišča s parc. št. 2715 k.o. …, dal možnost, da se pri upravnem organu seznani in izjavi o nameravani gradnji. Prvostopni organ je ugotovil, da je po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Občine Rače-Fram, spremembe in dopolnitve v letu 2004, zemljišče s parc. št. 2713 k.o. … opredeljeno kot stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja za poselitev, ki se ureja z Odlokom o prostorskih in ureditvenih pogojih za ureditev območja naselja Rače (Odlok o PUP). Nameravana gradnja leži v območju površin namenjenih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti – v območju novejših stanovanjskih hiš – Sc. Prvostopni organ ugotavlja, da je obravnavani poseg dovoljen, saj Odlok dopušča gradnjo obravnavane enostanovanjske hiše, to je objekta pravokotne tlorisne zasnove etažnosti P+M. Streha hiše bo simetrična dvokapnica naklona 45 stopinj. Pokrita bo z betonskimi strešniki temne barve. Velikost gradbene parcele meri 325 m2, kolikor je dejanska površina stavbne parcele po veljavnem katastrskem stanju. Pozidanost zemljišča bo 22 %, kar je manj od 40 % dopustne pozidanosti. Iz projekta izhaja, da je oblikovanje posega v prostor prilagojeno okoliškim objektom po izrabi funkcionalnega zemljišča, odmiku od sosednjih objektov, sestavi osnovnih stavbnih mas, višini in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad, orientaciji, barvi fasad in streh. Odmiki obstoječih objektov so od parcelnih mej sosednjih zemljišč v obravnavanem območju različni. Različno široka so tudi funkcionalna zemljišča okrog objektov. Obstoječi sosednji objekti v Lončarski ulici s svojo lego nakazujejo gradbeno linijo, v katero se vključuje tudi predvideni objekt. Obravnavani objekt je umeščen na parcelo kot plomba, tako da bo v enakem odmiku od objekta na vzhodni in objekta na zahodni strani ter da bo s svojim odmikom od prometnice vzdrževal obstoječo gradbeno linijo. Zagotovljeni bodo takšni medsebojni odmiki objektov, da bodo bivalni prostori sosednjih objektov osončeni vsaj dve uri ob najmanj ugodnem položaju sonca 21. 12. Predmetna gradnja je z najbolj izpostavljenim delom z robom vzhodnega nadstreška od sosednjega zemljišča na vzhodni strani oddaljena 2,5 m. Zid je v oddaljenosti 3,70 m, torej povečan za širino nadstreška, ki je širok 1,20 m. Na severni strani je najbolj izpostavljen del objekta, severozahodni vogal strehe od meje s sosednjim zemljiščem s parc. št. 2715 k.o. … oddaljen 2,5 m. Oddaljenost zidu od meje v tem vogalu je 3,3 m, torej povečana za 0,80 m, kolikor je širina napušča na severni strani. Odmik od parcelne meje se proti vzhodu še povečuje, tako da je odmik zidu v severovzhodnem vogalu 4 m. Objekt bo tako od sosednjih parcelnih meja odmaknjen toliko, da ne bo motena sosednja posest, da bo možno vzdrževanje objekta in da bodo upoštevani varstveni pogoji. Odmik od prometnice bo večji od 4 m. Zasnova funkcionalnega zemljišča je prilagojena zasnovi v obravnavnem območju. Širina in oblika zemljišča okrog objekta, ki je neposredno namenjen njegovi rabi (dostop, dovozi, parkirna prostora, prostor za smetnjak in podobno) je glede na zgoraj navedene odmike zidov objektov od parcelnih mej dovolj široka za normalno funkcioniranje objekta in skladna z Odlokom, ki za prosto stoječo in individualno stanovanjsko hišo izrecno ne določa, da mora biti širina zemljišča okrog objekta 4 m. Upoštevani so tudi požarno varstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji ter pogoji preostalih členov iz Odloka, ki obravnavajo varovanje okolja in komunalno infrastrukturo, saj bo objekt priključen na javno, električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.

Prvostopni organ ugotavlja, da so bila k predvidenemu posegu pridobljena vsa po zakonu potrebna soglasja ter da ima predložen PGD vse z zakonom predpisane sestavine ter da je skladen z izvedbenim prostorskim aktom. Glede navedb tožeče stranke, ki jih je postavila v upravnem postopku pa prvostopni organ pojasnjuje, da je lega objekta določena skladno z določili 12. člena Odloka, ki določa, kako se določi lega objekta na parceli. Objekt leži tako, da je odmaknjen od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, je možno vzdrževanje objekta in so upoštevani varstveni pogoji. Odlok nikjer ne zahteva soglasja lastnika sosednjega zemljišča v zvezi z odmiki in lego objekta na zemljišču, zato ga v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti. Razen tega prvostopni organ še pojasnjuje, da lahko tožnica v postopku uspešno ščiti le svoje neposredne individualne pravne interese, ki jih ima kot lastnica nepremičnine s parc. št. 2715 k.o. …, zato lahko svoj pravni položaj ščiti le z ugovori, ki so vezani na nepremičnino, zaradi katere je dosegla položaj stranskega udeleženca.

Prvostopni organ zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), torej da je projekt izdelan v skladu z Odlokom, da ga je izdelala pravna oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje, da so pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima projekt vse sestavne dele predpisane s tem zakonom, da sta investitorja priložila dokazila o plačanih dajatvah in prispevkih, določenih z zakonom, da ima investitor pravico graditi na zemljišču in da iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Ker so torej izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1 in je gradbeno dovoljenje skladno s pogoji iz 54. člena ZGO-1, je prvostopni organ izdal predmetno gradbeno dovoljenje.

Tožnica se je zoper izdano gradbeno dovoljenje pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da se predmetna gradnja nahaja na območju, kjer je gradnja stanovanjskega objekta dopustna in so za to vrsto gradnje izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa Odlok o PUP in 66. člen ZGO-1. Tožnici pojasnjuje, da lahko v tem postopku uspešno ščiti svoj pravni položaj z ugovori, ki so vezani na nepremičnino, zaradi katere je dosegla položaj stranske udeleženke in z njo povezane koristi. Tožnica tako lahko uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na odmike od njenega zemljišča v povezavi s predvideno višino objekta in posledično zagotavljanja priporočenega osončenja bivalnih delov objekta na zemljišču s parc. št. 2714 k.o. …. Glede tega pa tudi drugostopni organ ugotavlja, da so ugotovitve prvostopnega organa pravilne, saj v Odloku o PUP minimalni dopustni odmiki niso navedeni oziroma določeni v metrih, niti ni predpisanega pogoja pridobitve soglasja lastnika sosednjega zemljišča v določenem odmiku. Tako ni mogoče pričakovati poslabšanja preko dopustnih meja z vidika osvetlitve za tožničin objekt, tožnica pa tudi ni predložila nasprotnega dokaza, ki bi vzbudil upravičen dvom v projektne rešitve in je zgolj s pavšalnim sklicevanjem na osenčenje z gradnjo v danem primeru ta ugovor šteti kot zgolj pavšalen in neobrazložen. Drugostopni organ še pojasnjuje, da je upravni organ dolžan v okviru varstva javne koristi ugotavljati vpliv objekta v zadevi zgolj v odnosu do bivalnih površin objektov na sosednjih zemljiščih, ni pa dolžan preveriti vplivov objektov na nepozidan del zemljišča. Motenja sosednje posesti ni pričakovati in drugostopni organ ugotavlja, da je tudi glede tega tožničin pritožbeni ugovor pavšalen in neobrazložen, kot tak pa neutemeljen.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh „pritožbenih“ razlogov. Sklicuje se na to, da prvostopni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja ni upošteval obvezne razlage 12., 13. in 30. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Rače-Fram. Prav tako ni upošteval pripomb tožeče stranke glede nejasnosti in nerazumljivosti skice osončenja za zemljišče s parc. št. 2715 in tega, da ni razvidno zagotavljanje osončenja bivalnih prostorov na zemljišču s parc. št. 2714, oboje k. o. … v lasti tožeče stranke. S tem bi naj bila kršena tožničina ustavna pravica do kontradiktornega postopka, ustavna pravica do pravnega sredstva in ustavna pravica do enakega varstva pravic, saj gre za arbitrarno odločanje. Vztraja, da naj bi to pomenilo odstop od ustaljene prakse, vendar pa te svoje trditve ne obrazloži. Navaja, da ni bila upoštevana njena zahteva po oddaljenosti objekta v izmeri najmanj 4 m od meje ter dejstvo, da je tudi tožničino zemljišče s parc. št. 2715 predvideno za gradnjo. Pogoji za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja po mnenju tožeče stranke niso izpolnjeni, zato predlaga, da ga sodišče odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Odgovor na tožbo pa je vložil A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V odgovoru na tožbo se zavzema za njeno zavrnitev in vztraja pri tem, da so bili vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni, zahtevek tožnice po 4 m odmiku od meje zemljišča pa je neutemeljen, saj Odlok o PUP tega ne predpisuje. Prav tako so izpolnjeni tudi pogoji glede osončenja. Pri tem pojasnjuje, da je njegova gradnja predlagana v območju, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditev območja naselja Rače. Tožeča stranka vztraja pri tožbenih navedbah tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Tudi sodišče se strinja z ugotovitvami obeh upravnih organov, da so v predmetni zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja podani. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje 66. člen ZGO-1, oba organa pa sta pravilno ugotovila, da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da ga je izdelala oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta, da so pridobljena vsa potrebna soglasja, da ima projekt vse z zakonom predpisane sestavine, da je investitor predložil dokazilo, da so plačane vse dajatve in prispevki ter da ima investitor pravico graditi.

Predmet tega upravnega spora je gradbeno dovoljenje izdano investitorju A.A. za gradnjo enostavnega objekta – montažne enostanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 2713 k.o. …, gradnjo na tem zemljišču pa ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditev območja naselja Rače (Odlok o PUP), kot pravilno navajata tako prvostopni kot drugostopni organ in ne Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Rače-Fram, na katerega se napačno sklicuje tožeča stranka v tožbi.

Odlok o PUP pa določa, da so na tem območju dovoljene novogradnje objektov do intenzivnosti izrabe zemljišča, ki ne presega razmerja 40 % pozidane v primerjavi z 60 % nepozidane parcelne površine. Po 11. členu Odloka se gradbena parcela določa glede na namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih potreb, oblikovanost zemljišča, obstoječe posestne meje in lego sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih energetskih vodov ter sanitarno tehničnih zahtev. Gradbena parcela za prosto stoječo individualno stanovanjsko hišo praviloma meri do 1000 m2, kolikor dejanska površina ni manjša po veljavnem katastrskem stanju. Širina funkcionalnega zemljišča okrog stanovanjskega objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 m, širina dovoza do objekta je praviloma 3,5 m. Lega objekta se določi z upoštevanjem določb 12. člena Odloka, po katerem morajo biti objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Motenje sosednje posesti se presoja po predpisih, ki veljajo za stavbna zemljišča. Zagotovljeni morajo biti takšni medsebojni odmiki objektov, da bodo bivalni prostori osončeni vsaj dve uri ob najmanj ugodnem položaju sonca 21. 12. Odmiki od javnih cest in ulic ne smejo biti manjši od 4 m. Izjema je vaško jedro, kjer se mora upoštevati prevladujoča gradbena linija ob soglasju upravljalca cest. Pri lociranju novih objektov je treba upoštevati, da morajo biti horizontalni gabariti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam, tlorisno razmerje se mora prilagoditi značilnostim zazidave v posamezni morfološki enoti, višinski gabarit pa ne sme biti presežen (13. člen Odloka o PUP). Po 14. členu Odloka o PUP morajo vsi posegi v prostor spoštovati oblikovno identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom po zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča, odmikov od sosednjih objektov, sestavi osnovnih stavbnih mas, višini in gradbeni črti, naklonu streh v smeri slemena, razmerju fasad, orientaciji, razporeditvi fasadnih elementov, barvi fasad in streh, ureditvi odprtega prostora, načinu izvedbe ograj. Po 15. členu Odloka se ureja oblikovanje novejših stanovanjskih hiš, pri katerih je treba upoštevati, da je etažnost lahko največ K+P+1 ali K+P+M, streha je dvokapnica z naklonom 25 do 45 stopinj, ki se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami strehe do 40 % osnovne strehe.

Tudi po presoji sodišča so v predmetni zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni in tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Kot je tožnici pojasnil že drugostopni organ se v predmetni zadevi presoja skladnost predloženega objekta s pogoji za gradnjo, ki jih določa Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditev območja naselja Rače (Odlok o PUP), upravna organa pa sta pravilno ugotovila, da so ti pogoji izpolnjeni. Nerelevantne so zato tožbene navedbe, ki se nanašajo na Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Rače-Fram, Odlok o PUP pa ne predpisuje odmikov med nameravano gradnjo in sosednjim zemljiščem. Tudi po presoji sodišča je nameravana gradnja primerno locirana glede na lego sosednjih zemljišč oziroma sosednjih gradenj in je tudi v mejah s sosednjimi gradnjami začrtane gradbene linije. Iz predloženega projekta izhaja, da so sosednji objekti ustrezno osončeni (najmanj dve uri na dan 21. 12.), širina in oblika zemljišča okoli objekta pa je dovolj široka za normalno funkcioniranje tega objekta in sosednjih. Širina zemljišča okoli gradnje je sicer na iz projekta razvidnih točkah manjša od 4 metrov, to pa ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 11. člena Odloka o PUP, ki pravi da širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 metrov. Glede na to, da je objekt umeščen v prostor v skladu z zgoraj navedenimi pogoji iz 11., 12. in 13. člena Odloka o PUP, pa je v obravnavani zadevi dopustno, da je na severno zahodni in severno vzhodni strani oddaljenost objekta od sosednje parcele manjša od 4 metrov.

Glede na to, da so predpisani pogoji za gradnjo izpolnjeni, na odločitev ne morejo vplivati pavšalne tožbene navedbe o tem, da odmiki nameravane gradnje od sosednjih zemljišč niso ustrezni in pavšalni ugovori v zvezi z osončenjem. Sodišče tudi ni zasledilo v tožbi zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.