Jedro

Kadar v sodnem spisu ni vabila strankam na prvi narok za glavno obravnavo, zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi štetja tožbe za umaknjeno ni mogoče preiskusiti, ker ni mogoče ugotoviti, ali je bila stranka v vabilu sploh opozorjena na pravne posledice izostanka iz 2. odstavka 28. člena ZDSS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik tožbe vzelo na znanje in postopek ustavilo. Takšno odločitev je izdalo na podlagi 2. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ker je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila, tožena stranka pa naj bi v umik privolila.

Zoper sklep, vročen po pravilih o fikciji vročitve, je tožnik vložil vlogo (list. št. 52 - 76 v sodnem spisu), ki jo je prvostopenjsko sodišče štelo kot pravočasno pritožbo in jo s predložitvenim poročilo predložilo v pritožbeno obravnavanje (list. št. 50 v sodnem spisu). Iz laične, zelo obsežne, nepregledne in tudi ne povsem razumljive množice navedb je mogoče povzeti, da tožnik ne soglaša s postopki prisilne izterjave obveznosti tako iz obveznega kot prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Nad njim naj bi se dogajalo nasilje, kot kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih izvrševali hudodelci in kriminalci vseh vrst. Pritožba je utemeljena.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), ki velja in se uporablja od

1.1.2005, prinaša pomembne postopkovne novosti v sporih pred delovnimi in socialnimi sodišči. V 20. členu ZDSS-1 uzakonjuje načelo pospešitve postopka, ki naj zagotovi, da se v delovnih in socialnih sporih postopa hitro. To načelo je izpeljano v nadaljnjih določbah zakona, med drugim tudi v 28. členu ZDSS-1 o posledicah izostanka strank s prvega poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo. Po 2. odstavku 28. člena ZDSS-1 se že ex lege in torej brez morebitnega predhodnega soglasja nasprotne stranke, šteje tožba za umaknjeno, če na poravnalni narok, ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka. Vendar pa je 2. odstavek 28. člena ZDSS-1 mogoče uporabiti le v povezavi s 5. in 6. odstavkom istega zakona.

Torej, da je bila stranka pravilno vabljena, pa ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek, oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok, in da je bila v vabilu opozorjena na pravne posledice izostanka z naroka.

Pritožbeno sodišče sicer ne ugotavlja, da bi v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do kršitve pravil vročanja. V obravnavani zadevi se šteje vročitev vabila za opravljeno po pravilih o fikciji vročitve iz 2. odstavka 141. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2). Kljub temu, da tožeča stranka vabila sicer ni prejela, že po samem zakonu šteje, da je vročitev opravljena v redu, saj je pošiljka vrnjena z oznako, da je bila o njej pravilno obveščena, pa je ni dvignila. Vendar pa v sodnem spisu sploh ni vabila strankam za prvi narok za glavno obravnavo. Tako izpodbijanega sklepa, izdanega na temelju 2. odstavka 28. člena ZDSS-1 zaradi izostanka tožnika s prvega naroka za glavno obravnavo, ni mogoče preizkusiti, ker ni mogoče ugotoviti, niti presoditi, ali je bil v skladu s 6. odstavkom 28. člena ZDSS-1, pravilno opozorjen na posledice izostanka. Ker navedena pomanjkljivost lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP-UPB2. Pritožbi tožnika je zaradi te procesne kršitve potrebno ugoditi in ob uporabi 3. odstavka 365. člena ZPP-UPB2 izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.