Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni mogoče pritrditi stališčem sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in da dolžnik ni predlagal nobenega dokaza. Dolžnik je v ugovoru navajal, da je dolg do upnika poravnal s plačilom na račun s.p. H.F. in da je zato upnikova terjatev prenehala. Kot dokaz tej svoji trditvi je predlagal zaslišanje strank ter dveh prič. To pa v obravnavanem primeru zadostuje.
Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 01.09.2005 ugodi in se ta sklep razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2.točka izreka) ter bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v K.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine dne 01.09.2005. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik vložil neobrazložen ugovor, za svoje navedbe, da je terjatev plačal, ni predložil dokazov, dokazni predlog z zaslišanjem prič pa v konkretni zadevi ne predstavlja pravno relevantnega dokaza.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal njegovo razveljavitev. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da s strani dolžnika predlagani dokazi niso zadostna podlaga za to, da bi lahko ugovor šteli za obrazložen, napačno. V ugovoru je dolžnik navedel vsa potrebna pravno pomembna dejstva, s katerimi ga je tudi utemeljil in predlagal tudi dokaze. Predlagal je zaslišanje strank in dveh prič. Z izvedbo predlaganih dokazov bi se ugotavljala tudi pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih bi tudi prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka. Sicer pa dolžnik v ugovoru sploh ni zatrjeval, da je dolg plačal z nakazilom preko transakcijskega računa, zato tudi ni dolžan predložiti nobenih izpiskov. Povsem zmotno pa je tudi stališče sodišča, da bi moral dolžnik priložiti tudi izpisek iz poslovnih knjig.
Pritožba dolžnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavnem primeru sodišče prve stopnje po upnikovem predhodnem predlogu zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upnik namreč na podlagi računa uveljavlja plačilo opravljene storitve v višini 700.000,00 SIT. Dolžnik je izdanemu sklepu o izvršbi ugovarjal. Po določbah 2.odst. 61.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se šteje ugovor kot obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Po dolžniku zatrjevana dejstva pa morajo biti takšna, da bi na njihovi podlagi prišlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, če bi se ta izkazala za resnična. V obravnavanem primeru je dolžnik v ugovoru sicer priznal, da je bil z upnikom v poslovnem razmerju, saj mu je ta izdelal dimnike kotlarne in maščobolovilce v avtomehanični delavnici. Ob tem pa je tudi trdil, da sta se z upnikom dogovorila, da mu bo opravljeno delo plačal preko računa s.p. F.H., ker upnik takrat še ni imel registrirane dejavnosti. Ker je upniku dolg na ta način poravnal, je njegova terjatev ugasnila. V dokaz svojim trditvam pa je priložil račun H.F., izpis Poslovnega informatorja Republike Slovenije ter predlagal zaslišanje strank ter dveh prič in sicer H.F. in V.D. Ob takem ugovoru ter predloženih dokazih pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi stališčem sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in da dolžnik ni predlagal nobenega dokaza. Dolžnik je v ugovoru navajal, da je dolg do upnika poravnal s plačilom na račun s.p. H.F. in da je zato upnikova terjatev prenehala. Kot dokaz tej svoji trditvi pa je predlagal zaslišanje strank ter dveh prič. To pa v obravnavanem primeru zadostuje. O tem, ali so njegove navedbe resnične, pa bo sodišče odločalo v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku. Ker je torej ugovor dolžnika utemeljen, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (2.točka izreka) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v K. (7.tč. 2.odst. 32.čl. in 2.tč. 1.odst. 481.čl. ter 1.odst. 46.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).