Jedro

Ker je organsko topilo trikloretilen izjemno nevarna kemikalija, sta sodišči pravilno presodili, da je trikloretilen nevarna stvar, razmaščevanje kovin z njim pa nevarna dejavnost. Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže. V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 9.454,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2003 in da mu mora povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku je zahtevek tožnika zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 9.454,89 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 7.454,89 EUR(1). Spremenilo je tudi znesek pravdnih stroškov. V preostalem delu je toženčevo pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da mora tožnik povrniti tožencu njegove pritožbene stroške.

3. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da tožnik pri njem nikoli ni bil zaposlen, pač pa je prišel na razgovor v zvezi s sprejemom na delo. Sledi obširno (s povzemanjem in ocenjevanjem izpovedb prič) utemeljevanje nestrinjanja s sprejeto dokazno oceno in poskus prikazati sklep, da se je tožnik, ki je prišel na razgovor za službo, zaradi lastne radovednosti nagnil v posodo z nevarno snovjo in ob tem izgubil zavest. Ker gre za tožnikovo radovednost, njegova (toženčeva) odgovornost ni podana. Trdi, da je tožnik soprispeval k nastanku škode. Sicer pa je prisojena odškodnina previsoka, saj tožnik ni utrpel nobenih trajnih posledic. Graja tudi odločitev o stroških postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije

6. Toženec v reviziji izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka, čeprav je vsebovana v sodbi, se šteje za sklep. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških pa ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije

7. Z revizijskimi navedbami, s katerimi toženec povzema in ocenjuje izpovedbe prič ter skuša predstaviti sklep o resničnosti njegove trditve, da se je tožnik zaradi lastne radovednosti nagnil v posodo z nevarno snovjo ter ob tem izgubil zavest, ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje. Na podlagi takih navedb pa toženec z revizijo ne more uspeti, ker po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Po dejanskih ugotovitvah v pravnomočni sodbi je tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi zastrupitve s trikloretilenom v toženčevi delavnici. Ker je organsko topilo trikloretilen izjemno nevarna kemikalija, sta sodišči pravilno presodili, da je trikloretilen nevarna stvar, razmaščevanje kovin z njim pa nevarna dejavnost. 9. Toženec je zato odgovoren tožniku po načelu objektivne odgovornosti (drugi odstavek 131. člena, 149. in 150. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), te odgovornosti pa se po 153. členu OZ ni uspel razbremeniti (saj ni uspel izkazati niti da tožnikovega ravnanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti niti da je tožnik kakorkoli prispeval k nastanku škode).

10. Temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta glede na določbo 179. člena OZ načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).

11. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da je tožnik v delovni nesreči 17. 10. 2002 utrpel zastrupitev s trikloretilenom, kolaps ter povrhnje in globoke opekline čela in obeh rok (kar predstavlja približno 3% telesne površine). Sodišče druge stopnje je pri odmeri pravilno ovrednotilo bolečinsko obdobje, nevšečnosti med zdravljenjem, intenzivnost in trajanje strahu ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in zaradi skaženosti. Primerjava prisojene odškodnine v obravnavani zadevi s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo. Zato je sodišče druge stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Znižalo je odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.