Jedro

Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je stečajni upravitelj najemno pogodbo odpovedal z dopisom, ne pa sodno, zaradi česar pogodba naj ne bi bila veljavno odpovedana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih II. do V. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

I. Ugotovi se, da je tožeča stranka tožbo v delu, s katerim zahteva ugotovitev obstoja terjatve v višini, ki presega 12.400,00 EUR s pripadki, in plačilo, umaknila, in se zato pravdni postopek v tem obsegu ustavi.

II. Tožba se v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve v višini od 8.800,00 EUR s pripadki do 12.400,00 EUR s pripadki in plačilo, zavrže. III. Ugotovi se obstoj terjatve J. G. zoper toženca S. d.o.o. - v stečaju, in sicer v znesku glavnice 1.550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2015 dalje do plačila.

IV. Presežni tožbeni zahtevek se zavrne.

V. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 564,62 EUR v roku 15 dni.

2. Zoper sodbo (II. do V. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagala, da odločbo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je bila na to pravdo napotena s sklepom o preizkusu terjatev, izdanem v postopku stečaja nad toženo stranko, in sicer za znesek 8.800,00 EUR, za kolikor je stečajni upravitelj prerekal terjatev tožeče stranke iz naslova odpovedi najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama za nedoločen čas. Mesečna najemnina je znašala 1.550,00 EUR, stečajni upravitelj tožene stranke pa je pogodbo odpovedal z dopisom z dne 19. 3. 2015 in prostore izročil tožeči stranki. Po stališču tožeče stranke se najemna pogodba skladno s 26. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) odpoveduje sodno, odpovedni rok pa ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek 24. člena ZPSPP).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bil v pogodbi dogovorjen 6 mesečni odpovedni rok, za katerega je stečajni upravitelj terjatev v višini 6 najemnin tožeče stranke tudi priznal (skupaj z najemnino za čas do 30. 4. 2015 v višini 1.550,00 EUR). Prav tako je upoštevalo, da je določba drugega odstavka 24. člena ZPSPP o enoletnem odpovednem roku kogentna. Ker pa je obenem ugotovilo tudi, da je tožeča stranka našla novega najemnika, je tožeči stranki priznalo le še najemnino za mesec november 2015. 7. Tožeči stranki v stečajnem postopku ni bila priznana terjatev iz naslova odškodnine zaradi izpadlih najemnin do sklenitve nove pogodbe, tožeča stranka pa tudi še v tem postopku vztraja, da ji ta gre zato, ker pogodba ni bila odpovedana skladno z zgoraj navedenima določbama ZPSPP.

8. Ker v postopku višina priznane terjatve ni bila sporna, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da tožeča stranka temelja terjatve med 8.800,00 in 12.400,00 EUR ni pojasnila, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v II. točki izreka izpodbijane odločbe tožbo nad zneskom prerekane terjatve, do vtoževanih 12.400,00 EUR, pravilno zavrglo. Ugotovilo je namreč, da so bile, z izjemo prerekanega dela terjatve v znesku 8.800,00 EUR, v stečajnem postopku tožeči stranki terjatve priznane. Skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP tako velja, da je o tem delu že pravnomočno odločeno z odločbo sodišča. Trditev o tem delu terjatve tožeča stranka tudi v pritožbi ni podala.

9. Tudi sicer pa v skladu z načelom koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP velja, da upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili stečajnega postopka.

10. Tudi o pravnem vprašanju med strankama, ali je v tej zadevi treba uporabiti določbo 26. člena ZPSPP ali prvi odstavek 248. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče. Slednji namreč jasno določa, da z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: odpovedna pravica), ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek.

11. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je stečajni upravitelj najemno pogodbo odpovedal z dopisom, ne pa sodno, zaradi česar pogodba naj ne bi bila veljavno odpovedana. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, zakaj tožeča stranka s sklicevanjem na odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 34/2009 ne more uspeti. Višje sodišče se v izogib ponavljanju takemu stališču pridružuje.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da je tožeča stranka dejstvo, da je tožena stranka prostore še dejansko zasedala, zaradi česar je najemno razmerje trajalo do sklenitve najemne pogodbe z novim najemnikom, želela dokazati z zaslišanjem strank, a je sodišče ta predlog zavrnilo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem ne trditev ne dokaznega predloga, kot jih podaja v pritožbi, ni podala, zato je skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP višje sodišče ni upoštevalo. Tudi sicer pa tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje v 7. točki obrazložitve, da pravdni stranki zavrnitvi dokaznih predlogov nista nasprotovali, v pritožbi ne izpodbija. Zato ni podana nobena kršitev določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na ugotovljeno dejansko stanje.

13. Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških pravdnega postopka in je glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba tožene stranke pa neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).